Na počitnice od doma

Na Darsu in v vladi že dva meseca ne morejo spati, ker ne vedo, kako naj do poletne glavne sezone  razširijo ceste. Pozno jim vžiga umetna inteligenca. Zato brezplačno ponujamo nekaj prijemov, kako najhitreje širiti ceste, skrajšati vrste, zagotoviti dovolj natakarjev, krofov in hladne pijače ...

V Benetkah so uvedli takso za dnevne obiskovalce. Turistov niti približno ni manj. Še več jih je, vrste še daljše. Benečani ljubijo kaos. Morda  bi se morali zgledovati po Barceloni, kjer samo znameniti Gaudijev park Güell na leto obišče kakih 5 milijonov ljudi. Za kratek sprehod skozenj računajo 10 evrov. Ampak že po desetih letih parkovne takse so ugotovili, da vstopnina preprosto ne deluje.  Zato so Katalonci  iz Googleovih in Appleovih zemljevidov preprosto izbrisali avtobus 116, ki pelje do parka. Evo, temu se reče turistično razmišljujoče mesto.

Med turističnimi izumi je še posebej dodelan japonski primer v kraju Fujikawaguchiko ob vznožju gore Fuji. Turisti so se dolgo prerivali na razglednem pločniku, ovirali promet, ogrožali varnost, plezali po terasah bližnjih hiš, vse samo za fotko gore z belo kapo na vrhu. Zdaj so japonski inovatorji zaradi neolikanih turistov postavili 20 metrov dolgo in 2,5 metra visoko črno mrežo, ki je zastrla pogled na Fuji. Sayonara, nevzgojeni  turisti! Turistom brez Fuji fotke ostaneta dve možnosti: kamikaze ali hara kiri. 

Med uspešne turistične razvijalce uvrščajo tudi piranski občinski think tank, ki  je dodobra prehitel (v slengu - nadmašio) Benečane in njihovo novo takso. V Piranu lahko parkiraš za 6 evrov na uro. Če dobiš parkirišče, seveda. Zato se je zadnjič eden od turistov prijel za glavo, ko so mu za manj kot 13 ur »naplatili« 78 evrov. V Benetkah računajo v garaži San Marco, ki jo oglašujejo kot najbližje parkirišče centru, bornih 45 evrov na dan. Če pride župan Luigi Brugnaro na obisk h kolegu Koreniki, bodo turisti v Benetkah nasrkali. So pa Pirančane prehiteli Dubrovčani, ki za uro najdražjega parkiranja zahtevajo že 10 evrov. Ampak, v Piranu imajo še rezervne prijeme: sredi maja imajo razkopana teniška igrišča in plaže, še lep čas ne bodo odprli novih kolesarskih poti, tako, da se tisoče dvokolesnikov preriva s pešci, skiroji in drugimi nepremišljenci na portoroških pločnikih. Kdo pravi, da so pločniki le za pešce, so nas zabili portoroški urbanisti.

Kaj lahko torej Darsovci in ministri naredijo s cesto do morja? Lahko jo zbrišejo z Google zemljevida, lahko bi postavili obvozne smerokaze, ki bi peljali reko avtov čez Gorjance, lahko bi zaračunali uro vožnje po avtocesti vsaj toliko, kot stane ura parkiranja v Piranu, dalj časa bi stali v koloni, dražje bi bilo morje. Seveda lahko zaprejo cesto s še več gradbišči. Odmrznili bi lahko ukrepe nekdanje jugoslovanske  premierke Milke Planinc: par - nepar. Cel svet, še piranski županov urad, razmišlja, samo pri Darsu so bili do minulega petka 45 let za Milko Planinc. V petek so namreči predlagali, da bi jim Slovenci pomagali reševati cestno zagato tako, da bi se v večjem številu odločali za delo od doma. Naš prvi agent jim ponuja še precej boljšo rešitev: Naj si Slovenci vsaj v toplem delu leta privoščijo ne delo, ampak počitnice od doma. Naj pozabijo na svoje vikende. Darsovci bi jim zrihtali prospekte, lepe fotografije, džakuzije in druge banje, zasoljeno hrano z žara, spalne vreče,  dalmatinsko vino, neprijazno postrežbo, cestne zamaške, celo škržate v domači ulici ...  samo, da  bi se lahko Poljaki in Nemci pripeljali na Adrio.

Deželna vlada Furlanije Julijske krajine je sporočila, da res nima nič proti vlakom, da se oni zelo radi peljejo s hitrimi vlaki, tudi čez slovenski Kras do Reke. Še posebej, če za tako vožnjo potegnejo še kaj bruseljskih milijončkov. Ampak jih vseeno skrbi, če bi slučajno Sloveniji uspelo zgraditi sodobno železniško povezavo do morja. To pa bi bil lahko hud greh. Nič jih ne moti stari tir, ki ogroža podtalnico, nič jih ne mori, če iztirjeni vagoni na starem tiru ogrozijo kraško podzemlje in ga za dolga leta onečedijo, če vlak zakuri kraško in istrsko gmajno, povzročijo takšno in drugačno okoljsko škodo z izpuhi na cestah. To zanje sploh ni problem. Problem bi bila sodobna železniška povezava do Kopra. To pa  morajo z vse resnostjo, odločnostjo in odgovornostjo preprečiti. Po možnosti s pomočjo stricev iz Bruslja. Eh, sosedje, drago bi plačal vašo okoljebrižništvo, kdor vas ne pozna!