V nadaljevanju preberite:

Prešernov trg je dežela v malem, hkrati pa je dokaz, da lahko celo pri nas postanemo velikopotezni, ko pripustimo do besede svoje najboljše ustvarjalce. Na vertikalnem majhnem trgu je namreč največja ideja horizont Plečnikovega Tromostovja, ki je Ljubljanico razkril mestu tako, da jo je prekril, srednjeveško tržno križišče pa šele preuredil v pravi trg. Istočasno je arhitekt urbaniziral tudi zelenje, ki se iz pogozdenega grajskega griča spušča do vertikalnih topolov ob rečnih balustradah. Plečnikov učenec Edvard Ravnikar je sredi male krožne ploskve svoj čas predvidel okrogel vodnjak, ki bi temu prostoru dal središče in težišče, pa je zaradi ostrega odpora v tlaku ostal izrisan samo krog. Prešernov trg je dežela v malem, zato je morda primerno, da v tisočletni panorami domače ustvarjalnosti zadnjih trideset let ni prispevalo drugega kot majhno krožišče. S krožišči se po središčih krajev kiti vsaka še tako majhna občina, ki da kaj nase. Tako se lahko tudi v Ljubljani okrog razvojnih vprašanj sukamo kot mačke okrog vrele kaše.