V kolumni preberite: 

Ko se ob kakšni priliki srečamo kolegi arhitekti in med sabo izmenjamo izkušnje arhitekturne prakse, pogovor prej ali slej nanese na upravne postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj. Ko pride do te teme, se razgovorimo. Vsak ima najmanj eno ali dve absurdni zgodbi, ki bi jih želel deliti z nekom, ki bi ga razumel, in se s tem vsaj malo olajšati. Absurdnosti birokracije namreč lahko povzročijo hude travme. Zavedanje, da se tudi drugi kolegi spopadajo s podobnimi nesmisli, vsaj malo olajša poklic. Zgodbe so kompleksne, ker so upravni postopki zapleteni. Zato jih je tudi zelo težko ubesediti, da bi bile razumljive vsakomur. In preden jih nekaj povzamem, moram tudi priznati, da ni vedno tako. Da obstajajo postopki, ki so rešeni v roku in brez nerazumnih komplikacij. A ti so žal v manjšini.