
Neomejen dostop | že od 14,99€
Katastrofalne poplave, ki so prizadele velik del Slovenije 4. avgusta lani, imajo daljnosežne posledice. Škoda, ki je nastala, je ocenjena na skoraj deset milijard evrov, kar je več kot 60 odstotkov celotnega letnega proračuna države. Pred kratkim je predsednik vlade v televizijskem intervjuju pojasnil, da so aktualne stavke več delov javnega sektorja (zdravniki, sodniki, upravne enote …) posledica poplav, in sicer zato, ker je bil velik del javnega proračuna preusmerjen v popoplavno obnovo. Čeprav je EU zagotovila zelo veliko pomoči pri sanaciji škode, se zdi, da so po več kot pol leta poplave postale argument za neučinkovitost odločevalcev in posledično povečevanje splošnega nezadovoljstva v družbi. In argument bi celo lahko razumeli, če ne bi tik pred novim letom vlada odobrila nakup dotrajane stavbe na Litijski cesti, ki naj bi rešila dolgoletno stisko sodišč, prav s sredstvi iz sklada za naravne nesreče. Ta nakup je sporen v toliko različnih pogledih, da o tem na tem mestu ne bom izgubljal besed, ker je bilo povedanega že veliko.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji