V nadaljevanju preberite:

Junij se je prevesil v julij, kar pomeni, da se vsako sodo leto mobilizira večina (moške) kulturniške srenje, ki pozabi, da je del plemenitejše tradicije, in nenadoma postane fanatična analitična sila tiste stvari, ki se vsako sodo leto odvija na prelomu iz junija v julij. Govorim o nogometnem prvenstvu, ki je letos celinskega značaja, čeprav ima globalen doseg. In pri teh stvareh filmski kritiki radi prispevamo besedo ali dve, še več, radi si domišljamo, da imamo legitimno pravico soditi o stvareh, ki spominjajo na film oziroma kino izkušnjo.

Naj razložim, nogometni, pa tudi hokejski ali rokometni goli prikličejo različne projekcijske formate, od pionirskih časov do »totalnega formata«, Cinemascopa, ki se je sredi 20. stoletja v bitki s televizijo nenehno širil ter ustavil nekje pri razmerju 2,39: 1, kar seveda evocira širino nogometnih vrat. Če hokejski gol prikliče pionirsko dobo, na primer Foxov Movietone format v razmerju 1,17: 1, rokometni pa tradicionalni Academy format v razmerju 1,37: 1, potem je jasno, da se filmski kritiki najraje identificiramo z nogometnim.