Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

Apolinični Pavel in dionizični Frančišek

Kako tako introvertirana in ekstrovertirana značaja lahko postaneta del ene zgodbe? Eden mora umreti, drugi uresničiti idejo, ki jo je prvi popisal v mladosti.
Auster je bil čeden tip umirjenega intelektualca z vzhodne obale; Coppola je bil vedno videti, kot da so ga po dvajsetih letih, preživetih v »srcu teme«, izpustili iz džungle. FOTO: Ermin Međedović/Delo
Auster je bil čeden tip umirjenega intelektualca z vzhodne obale; Coppola je bil vedno videti, kot da so ga po dvajsetih letih, preživetih v »srcu teme«, izpustili iz džungle. FOTO: Ermin Međedović/Delo
8. 5. 2024 | 05:00
7:02

V nadaljevanju preberite:

Pred par dnevi je umrl Paul Auster, poetični lavreat brooklynskega vsakdana, prvak ameriškega postmodernizma in zmuzljivega psevdo kriminalnega romana, ljubljenec francoske kulturniške scene ter občasni scenarist in filmski režiser, predvsem pa pisec, ki je komplicirane življenjske resnice znal ubesediti s preprostim, nepretencioznim jezikom.

Kaj ima Auster skupnega s Francisom Fordom Coppolo, prvakom Novega Holivuda, zagovornikom neodvisne ustvarjalnosti znotraj rigidnega studijskega sistema, ljubljencem cinefilov po vsem svetu, predvsem pa avtorjem, ki je komplicirane življenjske resnice osmislil z megalomanskimi ambicijami in v produkcijsko kompliciranih projektih, bom razkril malo pozneje

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine