Neomejen dostop | že od 9,99€
Moja želja za leto 2025 je preprosta. Rada bi, da Argentinci Falklandske otoke spet naredijo velike.
Globalni sever in globalni jug pogosto ne delujeta po istih političnih in družbenih zakonitostih, razlike med njima pa se kdaj zazdijo skoraj poetične. Na globalnem severu ozemeljski spori, ki so že ali pa bi še lahko prerasli v vojaške, praviloma utrjujejo moč konservativnih despotov. Na globalnem jugu ozemeljska vprašanja konservativce odnašajo, ljudstva pa kot resnične ozemeljske branitelje pravilno prepoznavajo progresivne politike. Tako je tudi v Argentini, kjer se je lani, prvem letu predsedovanja skrajnega desničarskega populista Javierja Mileia, spet postavilo vprašanje Falklandskih otokov, Islas Malvinas v španščini. Ekonomski libertarec Milei, ki je znan po svoji ideološki servilnosti do zahodnega kapitala in njegovih braniteljev v podobah avtoritarnih voditeljev globalnega severa, se je že lani spomladi znašel v precepu, ko ga je po njegovem stališču glede otokov v intervjuju povprašal britanski BBC, ta pa je otoke uslužno prepoznal kot britansko ozemlje. Milei se je svojemu razbijaštvu navkljub izkazal za veliko bolj krotkega in vodljivega od svojih političnih predhodnikov, ki so pri vprašanju Falklandskih otokov vsi zavzemali suverenistično držo. Mileiev predhodnik Alberto Fernández jih je razglašal za »ukradeno zemljo« in britansko prilaščanje otokov označil za »gnusno«. Milei se je glede vprašanja Falklandskih otokov ob prvi priložnosti izneveril argentinskemu javnemu mnenju in priklonil britanskim ideološkim gospodarjem.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji