
Neomejen dostop | že od 14,99€
Katoliška politična struktura je kot najvplivnejša ideologija iz prvega vala strank na Slovenskem tik pred koncem 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja trasirala bistvene prvine političnega diskurza. Vse do svojega bridkega konca na začetku druge svetovne vojne je na slovensko volilno krajino gledala po principu razpolovitve na vas, kjer je imela trdno zaledje, in neprimerno šibkejše mesto, ki ga je obvladovala liberalna politika.
Kako močno usidrano razumevanje političnega prostora je predstavljal preprost razloček med (katoliško) vasjo in (brezbožnim) mestom, kaže dejstvo, da ga je kot robustno ogrodje osnovnega političnega razcepa po drugi svetovni vojni posvojil tudi socialistični sistem.
Čeprav so se komunisti po prevzemu oblasti trudili izbrisati vsakršno sled poprejšnje katoliške vseprisotnosti, se kljub uveljavitvi enostrankarskega sistema niso dotaknili bazične delitve na ruralno in urbano v abstraktni mreži političnega diskurza.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji