V nadaljevanju preberite:

Nakup helikopterjev za nujno medicinsko pomoč je sprožil sume o prirejenem razpisu, ki je na koncu po vseh razpravah propadel zaradi pomanjkljive prijave edinega ponudnika. Janez Brojan, nekdanji vodja letalske reševalne enote, dolgoletni inštruktor in starosta gorskega reševanja, o podrobnostih ne govori, poudarja pa, da bi morali imeti v tem primeru platno in škarje v rokah tisti, ki uporabljajo te helikopterje in rešujejo življenja, ne tisti, ki odločajo o nabavah.

»Piloti in posadke morajo povedati, kakšna oprema helikopterjev je prava. Letalci reševalci o tem ne odločamo. Za nas je pomembno, da je helikopter na voljo. Ne le da ob ugodnih razmerah s helikopterjem lahko kdaj pridemo na kraj nesreče bolj spočiti, da delo zato lahko opravimo hitreje in bolje, bistvo helikopterskega reševanja je pomoč ponesrečencu, da je čim hitreje v zdravniški oskrbi,« pravi Janez Brojan, ki je spoznal vse helikopterje, kar so jih uporabljali pri reševanju v gorah, od prvega burdoša, ki zdaj visi v Slovenskem planinskem muzeju, do zadnjega westlanda.

Kdaj je bila prva reševalna akcija s helikopterjem pri nas? Katera je bila prelomna točka v letalskem reševanju? Ali bi bilo smiselno profesionalizirati reševalno službo?

O tem, kaj si misli o današnjem naraščajočem številu reševanj, si lahko ogledate tudi v videu.