Vprašali smo, ljudje so odgovorili: Čas je za drzno politično ukrepanje

Hudi boji v Ukrajini. Poglabljanje svetovne dolžniške krize v najrevnejših državah sveta. Vse višje cene, ki jih spodbuja agresija Rusije nad Ukrajino ter zaustavitve in motnje, ki jih je povzročila pandemija covida-19. Čedalje hujša podnebna kriza.

Zdi se, da mednarodna skupnost v zadnjem desetletju ni zadostno ukrepala. Zaradi vzpona populizma, ki ga spodbujata vedno večja neenakost in dezinformacije, ki jih širi nova tehnologija, so mnogi obupali nad možnostjo skupnega ukrepanja. Morda s pokvarjenim informacijskim ekosistemom ljudi ni bilo več mogoče prepričati, da podprejo politiko, ki bi naš svet lahko naredila boljši.

Več konsenza o krizi zaradi podnebja, manj o Ukrajini

Toda na ta navidezni vihar katastrofe je posijal žarek upanja. Ta teden je bila objavljena ena največjih svetovnih javnomnenjskih raziskav državljanov v 22 zelo različnih državah, ki je pokazala, da so ljudje korak pred svojimi voditelji. Hkrati so tudi veliko bolj odprti za ambiciozne globalne rešitve, kot so to pripravljene verjeti njihove vlade. Jasno pa je, da so nezadovoljni z delovanjem mednarodne skupnosti. Povedno je že dejstvo, da je samo 36 odstotkov anketirancev odziv Združenih narodov na invazijo na Ukrajino ocenilo kot »dokaj« ali »zelo dobro«.

Anketa je več kot 21.000 ljudi v 22 državah vprašala o njihovem življenju, pogledih na globalne grožnje in o tem, kako se z njimi spopasti. Šlo je za obsežen pregled svetovnega mnenja, saj več kot dve tretjini vprašanih živi v Afriki, Latinski Ameriki, na Bližnjem vzhodu in v Aziji, zajeta pa je bila tudi večina vseh držav članic G20.

Mark Malloch-Brown je predsednik Fundacije za odprto družbo (Open Society Foundations), vodilne svetovne fundacije za financiranje projektov na področjih spodbujanja človekovih pravic in demokracije. FOTO: Open Society Foundations

V nasprotju s poročili o razdeljenem svetu se ljudje po vsem svetu strinjajo na področju največjih izzivov, s katerimi se spopada človeštvo. Najbolj jih skrbijo podnebne spremembe, sledi pa jim ruska invazija na Ukrajino. Prevladuje zaskrbljenost zaradi vse višjih cen, saj skoraj tri četrtine vprašanih meni, da na svetu primanjkuje hrane. Ljudje so bili presenetljivo optimistični glede svojega osebnega življenja, pri čemer je večina (55 odstotkov) verjela, da so na pravi poti. V popolnem nasprotju je manj kot petina verjela, da se v pravo smer premika tudi svet. Povsod je bil prisoten globok pesimizem glede zmožnosti mednarodne skupnosti, da se spopade z današnjimi številnimi prepletenimi krizami.

Najbolj osupljivi so bili odzivi na vrsto internacionalističnih političnih idej, od katerih mnoge še niso bile del mednarodne razprave, saj se politiki kljub potrebi po radikalnih ukrepih izogibajo predlogom, ki bi lahko veljali za radikalne. Stereotip, da se je prebivalstvo povsod usmerilo k nacionalizmu in parohializmu, je odpravljen, ko ljudem predstavimo drzne rešitve.

Ko sta bila ljudem ponujena možnost odpisa dolgov najrevnejših država in olajšanje bremena dolgov drugih, sta bili za to več kot dve tretjini (72 odstotka) vprašanih. Anketa je predvidljivo pokazala višje stopnje navdušenja nad odpisom dolgov v državah z nižjimi in srednje visokimi dohodki, ki bi od tega imele največje koristi. Toda po letih politike MAGA v ZDA in močnih predstav populističnih strank v Zahodni Evropi še vedno velika večina podpira odpis dolgov (56 odstotkov oziroma 57 odstotkov), ki so pred tistimi, ki temu nasprotujejo, v prednosti za 27 oziroma 29 odstotnih točk.

V treh zahodnoevropskih državah je 58 odstotkov vprašanih podprlo predlog, da naj bogatejše države prihodnje leto dva odstotka svojega proračuna namenijo za financiranje solidarnosti na globalni ravni, s čimer bi zaščitili najranljivejše po vsem svetu. V Franciji, domovini upora rumenih jopičev proti »globalizmu«, jih je bilo kar 65 odstotkov. Celo v Združenih državah, kjer bi to lahko veljalo za politični samomor, je ta predlog podprlo kar 53 odstotkov vprašanih.

Normalizacija odnosov med Srbijo in Kosovom bi bila cenejša kot status quo

Ta pripravljenost podpiranja progresivnih političnih predlogov je bila očitna tudi pri vprašanjih, povezanih s podnebno krizo. Petinsedemdeset odstotkov vseh vprašanih se je strinjalo, da bi morale bogate države »prevzeti vodstvo pri svetovnem zavarovalnem skladu za zaščito pred vplivi podnebnih sprememb na globalni ravni«. In 77 odstotkov ljudi je podprlo stališče, da bi morale bogate države »nameniti veliko več sredstev za kritje izgube in škode, ki jo povzročajo vplivi podnebnih sprememb na globalni ravni«. Oba predloga sta podprli dve tretjini vprašanih v Zahodni Evropi ter 50 odstotkov in 49 odstotkov v ZDA.

Zanimivo je, da je bil najbolj priljubljen politični predlog zamisel o ustanovitvi »enote za hitro ukrepanje v svetu, tako da se lahko vlade, podjetja, dobrodelne organizacije, znanost in drugi deli družbe, ko nastane kriza, hitro zberejo in dogovorijo o akcijskem načrtu«. Le 10 odstotkov vprašanih je na kakršnikoli ravni nasprotovalo temu predlogu, 80 odstotkov pa jih je izrazilo podporo. Gre za oster izraz vztrajnosti globalističnega idealizma med različnimi narodi sredi tega prevladujočega mraka.

Seveda je to le ena anketa, čeprav so bili vprašani izbrani kot nacionalno reprezentativni. Zamisli, stroški in kompromisi niso bili v celoti pojasnjeni, ampak so bili predstavljeni zgolj kot lebdeča možnost. Predlogi tukaj niso bili izpostavljeni večletnemu demoniziranju z dobro financiranimi napadalnimi oglasi. Vendar kot kaže, bi prebivalstvo povsod lahko prepričali, da podpre drzno in vizionarsko ukrepanje, a le če bi voditelji našli način za pripravo teh politik.

Ob koncu druge svetovne vojne je državi sekretar Združenih držav Amerike George Marshall predstavil načrt za obnovo gospodarstev evropskih držav, ki so bila uničena v vojni – trud, ki je zahteval dva odstotka takratnega proračuna Združenih držav. Marshall je prepoznal nujnost tega izziva in se mu postavil po robu ter potoval po vsej državi, da bi zbral politično podporo za svojo vizijo. Mednarodni odziv je danes še vedno počasen. Medtem ko se svetovni voditelji pripravljajo na srečanje ob odprtju Generalne skupščine ZN v New Yorku, veliko teh možnosti ni v svetovnem načrtu. Rezultati te ankete postavljajo še eno vprašanje: zakaj ne?

***

Mark Malloch-Brown, predsednik Fundacije za odprto družbo (Open Society Foundations), vodilne svetovne fundacije za financiranje projektov na področjih spodbujanja človekovih pravic in demokracije.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.