Tudej bo še sani, tumorov pa že bolj klavdi

Odprto pismo glavni inšpektorici za kulturo in medije

Spoštovana gospa Sonja Trančar, ne poznam vzrokov, zakaj se oklepate vsake pravne bilke, da bi mogočne multinacionalke, kot so Apple, Netflix in Disney, obvarovali pred slovenščino. In me tudi ne zanimajo, pač pa me zanimajo posledice Vašega ravnanja. Saj veste: človeka na položaju ne sodimo po njegovih besedah ali po njegovih dejanjih, temveč po posledicah njegovih dejanj.

Posledica dejstva, da Applu že več kot desetletje na slovenskem trgu dopuščate prodajo svojih izdelkov brez slovenskega vmesnika, je, da ko imetnika iPhona – odraslega možakarja, ne najstnika – vprašam, kakšno bo vreme, takole prebere z zaslona: Tudej bo še sani, tumorov pa že bolj klavdi in tako bo vse do frajdeja.

In posledica dejstva, da dopuščate Netflixu in Disneyju predvajanje pretočnih vsebin brez slovenskega vmesnika in brez slovenskih podnapisov, bo, da bodo najstniki sanjarili o tem, kako z basom flajati po eru, predpubertetnice pa se bodo zgledovale po Sindereli, ki je rili priti. Tako slovenščino govori zadnja generacija potomcev naših izseljencev v ZDA, preden njihovi otroci dokončno preklopijo na angleščino.

Pustimo ob strani dejstvo, da je izseljenska angleščina v naslednji generaciji prava amerikanščina in da bi se pri nas ob podobnih trendih lahko razvila samo bolj ali manj dobra kreolščina. Tudi to ni pomembno. Pomembno je, da je Vaše neukrepanje v nasprotju z zakonom. Zakon o javni rabi slovenščine v drugi alineji 20. člena namreč pravi: V elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah mora biti omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis. Torej tudi v Applovih iPhonih ter Netflixovih in Disneyjevih pretočnih vsebinah, saj se vse navedeno prodaja tudi na slovenskem trgu.

To pismo ne bi bilo javno, če bi prejšnja manj javna opozorila kaj zalegla. Spomnim samo na dve izjavi Komisije za slovenski jezik v javnosti Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Prva je iz novembra 2018 in druga iz letošnjega februarja.

Glede na to, da Vas plačujemo slovenski davkoplačevalci, torej država Slovenija, ki je nastala in obstala po slovenskem jeziku, bi od Vas pričakoval uporabo vseh pravnih sredstev za to, da se slovenščina ohranja in razvija. In če bi multinacionalke našle kako pravno luknjo, kako obiti slovenščino, bi od Vas pričakoval predlog, kako jo zapolniti. Razen če Vam je drugače naročil kdo, ki je višji in vplivnejši od slovenskega jezika in njegove države.

V tem primeru si seveda ne zaslužite visokega položaja, ki ga je ustvarila Republika Slovenija, kaj šele plače slovenskih davkoplačevalcev, zato bi se morali od položaja in plače častno posloviti, preden Vas iz krivdnih razlogov odslovijo oni, ki so pred vsemi volivci prisegli, da bodo delovali skladno s pravnim redom Republike Slovenije.

Pa še to. Slišal sem že argument, naj ne silimo multinacionalk v uporabo slovenščine, češ da se bodo sicer umaknile z našega trga. Res? Zakaj Netflix na Islandiji z manj kot 400.000 prebivalcev predvaja vsebine v islandščini? Zakaj Apple ponuja recimo hrvaški in slovaški vmesnik? Res je Hrvatov skoraj štiri milijone, Slovakov pa še nekaj več, a je njihova kupna moč menda še vedno precej nižja od naše.

Vendar odgovor ne tiči v teh številkah, temveč v Applovem izračunu. Ko so Hrvati in Slovaki rekli Applu, da se bo moral brez jezikovno prilagojenega vmesnika posloviti od njihovega trga, so tam hitro izračunali, da je strošek prevoda in implementacije še dveh jezikovnih vmesnikov mnogo manjši od zaslužka, ki dnevno priteka na njihov račun. Bodite brez skrbi, gospa Trančar, velike korporacije se ne umikajo, ker se jim to ne izplača.

Plačujejo pa tudi ne, če jim ni treba. In dokler boste Vi pristojni (ne pa tudi odgovorni – saj za svoje neravnanje očitno nikomur ne odgovarjate, še najmanj davkoplačevalcem), multinacionalne korporacije ne bodo imele stroškov zaradi slovenščine, le dobiček od njenih govorcev jim bo nemoteno polnil mošnje. Če bi imele duha in srce, kot ju imamo ljudje, in jih ne bi bile samo številke, bi Vas imele rade, tako pa …

***

Akad. prof. dr. Marko Snoj, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.