Neomejen dostop | že od 9,99€
Vojna v Ukrajini in spopadi v Gazi po terorističnem napadu Hamasa 7. oktobra ne smejo odvrniti pozornosti sveta od naših skupnih prednostnih nalog: zmanjšanja emisij CO2, doseganja ogljične nevtralnosti do leta 2050, ohranjanja biotske raznovrstnosti ter boja proti revščini in neenakosti.
To je doktrina, ki jo Francija izvaja na mednarodni ravni v okviru pariškega pakta za ljudi ter podnebnih vrhov Planet in En Planet. Temelj naše strategije mora biti pospešitev ekološkega prehoda in boja proti revščini. Zdaj je namreč popolnoma jasno, da si nobena država ne bo prizadevala za zaščito planeta, če bo cena, ki jo bo morala plačati, njene državljane pripeljala v socialnoekonomsko slepo ulico.
Najrazvitejša svetovna gospodarstva, ki so od industrijske revolucije naprej tudi največji onesnaževalci z emisijami CO2, se morajo odreči fosilnim gorivom. Če želimo uresničiti cilje pariškega podnebnega sporazuma, se o tem ni mogoče pogajati.
Znanost je določila trajektorijo: premog moramo opustiti do leta 2030, nafto do leta 2045, plin pa do leta 2050. Najodgovornejše so države G7, vendar se mora tudi Kitajska, ki je zdaj druga največja onesnaževalka v zgodovini, v celoti zavezati.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji