V svetu, ki se ves čas spreminja, je moč v enotnosti

Najpomembnejši vzrok za Evropo je vedno bilo reševanje težav, ki jim države ne bi bile same kos. Po drugi svetovni vojni so vizionarski voditelji spoznali, da je združevanje gospodarstev edini način za zagotavljanje miru na naši celini. In združena Evropa bi sčasoma potrebovala enotno valuto, da bi v celoti lahko izkoristili gospodarske koristi, ki jih prinaša ta mirovna dividenda.

Konec osemdesetih let, ko je Evropa naredila nove korake za poglobitev enotnega trga, so sanje o enotni valuti postale projekt. In pred 25 leti – 1. januarja 1999 – je ta projekt postal realnost. Danes je evro nepogrešljiv del našega vsakdana, saj nam poenostavlja življenje, zagotavlja stabilnost in krepi našo suverenost.

Evropskim državljanom je evro poenostavil življenje, saj brez težav lahko primerjamo cene, trgujemo in potujemo. Zagotavlja nam stabilnost in je v več zaporednih krizah zavaroval našo gospodarsko rast in delovna mesta. In s tem, ko je postal druga najpomembnejša valuta na svetu, je okrepil našo suverenost v nemirnem svetu. Zato ni presenetljivo, da se je evroobmočje od ustanovitve povečalo z 11 na 20 držav.

V teh letih so se pojavili veliki izzivi in celo vprašanja o prihodnosti evra. Toda vsakič smo našli prave odgovore. Tako smo, denimo, v odziv na svetovno finančno krizo in državno dolžniško krizo vzpostavili varovalne mehanizme, kot sta poenoten sistem bančnega nadzora in reševanja ali evropski mehanizem za stabilnost. Enotno valuto danes podpira skoraj rekordno število ljudi v območju z evrom.

Vendar naše delo še ni končano. Danes namreč stojimo pred novimi izzivi, ki jih posamezne države ne morejo rešiti same – in ljudje se za odgovore obračajo k Evropi.

V teh letih so se pojavili veliki izzivi in celo vprašanja o prihodnosti evra. FOTO: Stoyan Nenov/Reuters

Spopadamo se z vse večjimi geopolitičnimi napetostmi, vključno z rusko nezakonito vojno proti Ukrajini, ki zahtevajo pogumne kolektivne odločitve. Spopadamo se s čedalje hujšo podnebno krizo, ki jo zares lahko rešimo samo s skupnimi močmi, kajti izpusti ogljika se ne ustavijo na državnih mejah. Energetske in industrijske politike v drugih delih sveta postavljajo našo konkurenčnost pred izzive, kakršnih v zgodovini še nismo imeli.

To pomeni, da so področja, kot so obramba ali zeleni in digitalni prehod, postala aktualna vprašanja skupnega interesa. Enako velja tudi za to, kako bomo financirali gigantske naložbe, ki jih potrebujemo, da razogljičimo naše gospodarstvo, povečamo varnost dobavnih verig in razvijemo nove tehnologije. Samo za zeleni prehod bodo v EU vsako leto do leta 2030 nujne naložbe v vrednosti 620 milijard evrov.

Rešitve morajo upoštevati velike razsežnosti, ki jih omogoča evropsko sodelovanje. Vzpostaviti moramo pravo unijo kapitalskih trgov, ki se razteza čez celotno evropsko celino, da bi mobilizirali zasebno financiranje. Uporabiti moramo evropska orodja in politike, da bi povečali našo konkurenčnost in varnost, na primer tako, da s prenovljenimi fiskalnimi pravili in trdnejšo bančno unijo okrepimo sedanje strukture. In enotno valuto samo moramo pripraviti na digitalno dobo s tem, da postavimo temelje za morebitni digitalni evro, ki bi dopolnjeval gotovino.

Slovenci še niso izgubili vere v EU

Hkrati moramo zaradi dejstva, da se več držav pripravlja na vstop v EU, ostati sposobni, da odločno ukrepamo. Širitev in poglabljanje se med seboj ne izključujeta. Vendar bo zaradi širitve morda treba spremeniti način, kako je EU organizirana.

Ljudje v Evropi se zavedajo, da se svet spreminja. In razumejo, da je v enotnosti moč. Približno dve tretjini Evropejcev je prepričanih, da je EU trdnjava stabilnosti. Pokažimo jim torej, da Evropa lahko obvladuje te spremembe in da lahko izpolni njihova pričakovanja.

Za to pa bomo morali pokazati drznost in vztrajnost – enake lastnosti, kot so jih utelešali ustanovitelji evropskega projekta. Prav tako bo treba priznati, da vseh ciljev ni mogoče doseči takoj. Nauk evropskega povezovanja je prav to, da moramo narediti nujne korake takrat, ko zanje pride pravi trenutek. Drugi koraki bodo sledili, ko bo čas zrel.

Francoski pisatelj Anatole France je nekoč dejal: »Da bi dosegli velike stvari, moramo ne samo delovati, ampak tudi sanjati, ne samo načrtovati, ampak tudi verjeti.« V prvih 25 letih svojega obstoja je evro pokazal, kako uspešne so lahko sanje. A ker se svet okoli nas ves čas spreminja, naše delovanje potrjuje, da združena Evropa lahko ponudi odgovore, ki jih Evropejci in svet potrebujejo.

***

Paschal Donohoe, predsednik Evroskupine

Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke

Roberta Metsola, predsednica Evropskega parlamenta

Charles Michel, predsednik Evropskega sveta

Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije

Ta prispevek na blogu ECB je bil objavljen kot mnenjski članek v medijih 20 držav evroobmočja.

Prispevek je mnenje avtorjev in ne izraža nujno stališč uredništva.