Neživljenjsko in diskriminatorno

Položaj enega od ločenih staršev, ki živi v državi članici EU, njegov otrok pa v drugi državi članici, je zaradi sedanjih izrednih razmer in posledičnih ukrepov zelo težak, saj so prehodi meja zaradi koronavirusa zelo omejeni, državna pravila pa se lahko spremenijo z danes na jutri, kar še dodatno vpliva na že tako negotov položaj staršev in otrok. Nekateri starši svojih otrok niso videli že več kot mesec dni, kar obojim povzroča dodatne stiske. Stiki so omejeni na elektronsko komunikacijo in videokonference, vendar taki stiki ne morejo nadomestiti časa, ki ga starši preživijo z otrokom, ter skupnih aktivnosti.

Na ravni Evropske unije še vedno ni predpisa ali smernice, ki bi urejala pravico do stikov v čezmejnih primerih, zato je treba upoštevati nacionalne ureditve posameznih držav članic ter morebitne bilateralne sporazume med državami.
V nadaljevanju bom predstavila ureditev v Avstriji in Sloveniji ter možnosti, ki jih imajo starši na voljo, če želijo izvajati pravico do stikov.

Tako Avstrija kot Slovenija sta sprejeli ukrepe, ki omejujejo gibanje in zbiranje na javnih krajih ter stike med ljudmi. Avstrija je sprejela zakon o covidu-19 (covid-19-Maßnahmengesetz) in na podlagi te uredbe prepoveduje zbiranje na javnih krajih, Slovenija pa z odloki prepoveduje dostop do javnih mest in gibanje zunaj občine stalnega ali začasnega bivališča (s četrtkom so splošno omejitev gibanja na občine odpravili).

Tako v Avstriji kot v Sloveniji je bilo že odločeno, da omejitve gibanja na javnih mestih ne veljajo v primerih, ko je nujna skrb oziroma pomoč osebam, ki potrebujejo podporo. Na podlagi te izjeme lahko starši izvajajo pravico do stikov znotraj posamezne države, otroci pa lahko izmenično živijo pri enem ali drugem od staršev, skladno z odločbo, ki je sprejeta glede skrbništva in stikov. To je v Sloveniji potrdil tudi varuh človekovih pravic, ki je glede tega izdal tudi načelno stališče, v katerem je poudaril, da prepoved gibanja med občinami izjemoma ne velja, kadar je ta nujna zaradi zagotavljanja pravice do družinskega življenja (na primer tudi za ločene starše, ki še nimajo sodne odločbe o stikih). Varuh človekovih pravic je prav tako poudaril, da čeprav bi bilo skladno z 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah načelno dopustno omejevati pravico do družinskega življenja zaradi varovanja zdravja ali pravic in svoboščin drugih ljudi, bi za to morala obstajati zakonska podlaga, ne zgolj vladni odlok.
Oseba lahko potuje čez mejni prehod med Avstrijo in Slovenijo le, če ima potrdilo o negativnem rezultatu testa na sars-cov-2 (covid-19), ki ni starejši od štirih dni. Če takega testa nima, mora po prestopu avstrijske meje v štirinajstdnevno karanteno, po prestopu slovenske meje pa v sedemdnevno karanteno, če se zadnji dan karantene opravi nov test na covid-19. Če test ni mogoč, se karantena v Sloveniji podaljša na 14 dni.

Preberite še: Mala šola demokracije



Zdaj velja, da mejo med Avstrijo in Slovenijo lahko brez testa na covid-19 in obveznosti karantene prehajajo čezmejni dnevni in tedenski delovni migranti na podlagi dokazila o delovnem razmerju v drugi državi članici oziroma izjave, s katero utemeljijo razlog za prehajanje meja; prav tako se osebe lahko udeležijo pogreba bližnjega sorodnika v sosednji državi. Izvrševanje pravice staršev do stikov z otrokom na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ko otrok živi v drugi državi članici, med temi izjemami ni omenjeno.

V Avstriji je 16. 4. 2020 zvezna dežela Vorarlberg sprejela odločitev, ki v posebnih primerih omogoča vstop v Avstrijo na podlagi utemeljenih razlogov, ki zadevajo družinski krog (im Einzelfall unter besonders berücksichtigungswürdigen Gründen im familiären Kreis). Ta odločitev po tolmačenju velja za vse avstrijske zunanje meje. Oče ali mati lahko prevzame otroka v Avstrijo z osebnim dokumentom in izpolnjeno izjavo (Eigenerklaerung (Familie)) ter za prestop meje ne potrebuje testa na covid-19, zanj tudi ne veljajo obveznosti karantene v Avstriji. Ker v Sloveniji takih izjem še vedno ne poznamo, bo moral oče z otrokom po vstopu v Slovenijo v sedemdnevno karanteno (oziroma štirinajstdnevno). To pomeni, da bo otrok v Sloveniji moral ostati najmanj sedem (14) dni. Po preteku karantene bo otroka lahko odpeljal nazaj v Avstrijo, vendar bo moral ob vrnitvi v Slovenijo spet v karanteno.



Staršem, ki so v tem težkem položaju, svetujemo, da o svojem problemu obvestijo pristojne službe v Sloveniji (ministrstvo za notranje zadeve). V odnosih med ločenimi starši, ki so navadno že v osnovi bolj zapleteni, se dogaja, da se eden od njiju, pri katerem otrok živi, zaradi nejasne situacije upira izvajanju stikov. To vsekakor ni v korist otroka. Ta praznina bi se v Sloveniji morala čim prej urediti, saj ni logično, da gre oseba lahko na pogreb v drugo državo članico, ne more pa v Sloveniji preživljati časa s svojim otrokom, za katerega ima dodeljeno skrb na podlagi sodne odločbe brez obvezne karantene oziroma testa na covid-19. Če oče ali mati pri izvajanju stikov ne prihaja v tesne stike z ljudmi na javnih krajih ter upošteva vsa druga navodila in priporočila, ki jih upoštevajo veljavni odloki in smernice o omejitvi gibanja, ne poznam utemeljenega razloga za razlikovanje med izvajanjem stikov v primeru staršev, katerih otrok živi v drugi slovenski občini, ter očetom ali materjo, čigar otrok živi čez mejo (in morda le deset kilometrov stran). Tako omejevanje je neživljenjsko, diskriminatorno ter nepotrebno za namen, ki mu sledijo odloki, ki omejujejo gibanje.

***
Mojca Erman, odvetnica in tolmačka
---
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.