V okviru programa Otroški parlament so osnovnošolci letos spoznavali temo »Moja poklicna prihodnost«. Zaradi epidemije večina občinskih in regijskih parlamentov ni bila izvedena. FOTO: Leon Vidic/Delo
Živimo v času, ki se ga bomo vsi spominjali po tem, da se je zgodila velika prelomnica za našo družbo, vsakega posameznika in ne nazadnje za samo Zemljo.
Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) že od svojega nastanka skrbi za naše najmlajše, mlade in s tem za našo prihodnost. Eden najpomembnejših ciljev našega delovanja je krepiti glas otrok in z različnimi programi omogočati, da je njihovo mnenje slišano.
Veseli smo bili, da bi aprila lahko organizirali že 30. nacionalni otroški parlament v državnem zboru, žal so naši načrti zaradi epidemije krenili v drugo smer. Ta program participacije otrok ima eno najdaljših tradicij ne samo pri nas, temveč tudi v Evropi. Z veseljem in ponosom razlagam o tem programu ob različnih priložnostih drugim organizacijam, s katerimi smo skupaj v evropskem združenju Eurochild. Zagovorništvo in sodelovanje otrok v zadevah, ki jih zadevajo, je ena glavnih prioritet združenja, v katerem poleg držav Evropske unije sodelujejo tudi druge države iz vse Evrope. Naš program je podprla tudi predsednica Eurochilda, nekdanja predsednica Malte H. E. Marie-Louise Coleiro Preca, ki se je želela udeležiti načrtovanega nacionalnega parlamenta.
Moramo se vprašati, kdaj smo se s svojimi otroki in mladostniki odkrito pogovorili, in kar je še pomembneje, kdaj smo jih nazadnje slišali.
Program Otroški parlamenti omogoča mladim, da najprej sami izberejo temo, ki jih zanima, oziroma področje, na katerem bi želeli spremembe, in nato na šolskih, občinskih, regijskih parlamentih ter na koncu na nacionalnem parlamentu povedo svoje mnenje. Poudariti je treba, da se zasedanja otroškega parlamenta udeleži tudi marsikdo od odraslih odločevalcev, da bi se z otroki fotografiral. Ko ugasnejo kamere in se ne svetijo več bliskavice, odidejo, ideje in razmišljanja otrok pa jih ne zanimajo več. Tu pridemo na vrsto mi, da odgovorne za lokalno in nacionalno politiko potegnemo za rokav ter jih vprašamo za odgovore na vprašanja in ideje, ki so jih postavili mladi. Letos so razmišljali in spoznavali temo, ki so jo sami izbrali na lanskem nacionalnem parlamentu – »Moja poklicna prihodnost«.
Uroš Brezovšek. FOTO: Žiga Dornik
Žal se je z zaprtjem šol prekinila nit nadgradnje ter večina občinskih in regijskih parlamentov ni bila izvedena. Ker smo želeli, da se glas mladih vseeno sliši in imajo možnost, da predstavijo svoje poglede, ideje in tudi rešitve, smo v Zvezi prijateljev mladine Slovenije uporabili spletno orodje Opin.me, ki omogoča e-participacijo otrok in mladih. Nekateri med vami bodo dvignili obrvi in se vprašali, ali nimajo mladi in otroci že dovolj dela s šolo na daljavo, saj so nenehno na spletu … Tudi pri nas so se postavljala ta vprašanja. Velikokrat poudarjamo kakovostno preživljanje prostega časa brez uporabe elektronike. Odločili smo se, da bo za to še čas in da je zdaj pomembneje, da mladim omogočimo, da so kljub stresnim razmeram, v katerih živimo, tudi oni slišani.
Sodelovanje v programu je prostovoljno in vsak udeleženec se sam odloči, koliko bo sodeloval. Veseli smo, da so nas pri tem podprli tudi mediji, saj je bil naš projekt predstavljen v oddajah in medijih za mlade. Podporo imajo tudi pri svojih mentorjih na šolah, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Z njihovo pomočjo so že izvedli šolske parlamente in se pripravljali na sodelovanje na naslednjih ravneh. Z nadaljevanjem programa na spletni platformi smo želeli otrokom in mladim omogočiti, da predstavijo svoje delo, izrazijo svoja mnenja in poglede.
Fotografija je simbolična. FOTO: Lombar Tomi/Delo
Trenutno se vsi spopadamo z vprašanji o naši prihodnosti. Negotovost v nas vzbuja strah. Glede na socialno distanciranje težko uporabimo vse mehanizme, ki so nam olajšali stres, kadar smo se znašli v njem. In če dobro pomislimo, so naši otroci in mladostniki v podobnem, če ne enakem položaju. Komunikacija z vrstniki poteka le po elektronskih medijih, druženje je omejeno, večina jih nikoli ni bila tako dolgo doma. Pri tem se moramo vprašati, kdaj smo se s svojimi otroki in mladostniki odkrito pogovorili, in kar je še pomembneje, kdaj smo jih nazadnje slišali.
Čas obdobja »po koronavirusu« se bliža in to je trenutek, ki ga lahko izkoristimo, da več pozornosti namenimo tudi idejam otrok in mladih. Verjemite, velikokrat nas presenetijo s svojimi razmišljanji, ki so sveža in včasih »zunaj okvirov«, to pa so priložnosti, ki jih potrebujemo za nov zagon, za korak v novo prihodnost. Mladim je treba dati priložnost, ne le da povedo svoje mnenje, ampak da jih tudi slišimo in sprejmemo kot enakovrednega sogovornika, ne samo zamahnemo z roko ob idejah, ki jih predstavijo. Ker odrasli vemo, da vsega ni mogoče narediti, da včasih kaj ni uresničljivo, mladi pri tem potrebujejo le argument in odgovor, zakaj to ni mogoče, vedno nas slišijo.
Upam in verjamem, da bomo jeseni ponosni na naše otroke in mlade, ki bodo svoje ideje predstavili na 30. nacionalnem otroškem parlamentu.
***
Uroš Brezovšek je podpredsednik ZPMS in član Upravnega odbora Eurochild.
Prispevek je stališče avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.