(KOMENTAR) Bazen talentov ostaja neizkoriščen

Ko sem se vpisala na študij strojništva, nas je bilo v generaciji pet kolegic med 300 kolegi. Spomnim se komentarja profesorja, ko sem zelo dobro opravila kolokvij matematike: »Super ste napisali. A še vedno mislim, da strojništvo ni za ženske.«

Z njegovim mnenjem se nisem obremenjevala. Imela sem jasen cilj: končati fakulteto in najti zanimivo delo. Sem namreč takšen človek, da me najbolj od vsega motivira občutek, da strokovno in osebnostno rastem. Danes lahko rečem, da se moje ambicije uresničujejo. Vidim, da s svojim inženirskim znanjem in vodstvenim delom pomagam k reševanju perečih izzivov človeštva in družbe.

Zakaj? Delujem na področju daljinske energetike oziroma ogrevanja. To je način ogrevanja, pri katerem se toplota (običajno odpadna ob generaciji električne energije) generira centralno. Ta odpadna toplota skozi cevovode ali vročevode pride do stanovanj in poslovnih objektov. Meritve kažejo, da je takšen način ogrevanja precej učinkovitejši od lokalnega, pri katerem se za lokalno ogrevanje in kurivo objekta uporablja, na primer, drva ali olje. Daljinsko ogrevanje – kadar je pravilno dimenzionirano – prednjači tako z vidika nižjega ogljičnega odtisa kot tudi stroškovno. V smislu trajnosti in podnebnih sprememb je pomembno tudi to, kako se generira toplota​. Vse bolj se pri daljinskem ogrevanju uporabljajo obnovljivi in zeleni viri energije. Uporablja se odpadna toplota iz industrije ali toplota, ki jo generirajo računalniški podatkovni centri.

Družba potrebuje vse, ne le tistih z največ točkami

Takšen način ogrevanja omogoča neodvisnost ali manjšo odvisnost od, recimo, ruskega plina. Omogoča, da si lokalno samopreskrben. Ob tej komponenti odpornosti rezultat ni le nižji ogljični odtis, ampak visoka stroškovna učinkovitost. Če pogledamo Dansko, ki ima zelo veliko daljinskega ogrevanja: v času ukrajinske krize so cene ogrevanja na Danskem ostale nespremenjene. Omrežje daljinskega ogrevanja jim omogoča neodvisnosti od ogljikovih goriv in plina. Seveda so med državami razlike v deležu daljinskega ogrevanja. V Sloveniji je na omrežje daljinskega ogrevanja priključenih 10 odstotkov objektov, na Danskem 70 odstotkov, nizke deleže imajo, recimo, v Združenem kraljestvu in Franciji. Kot zgled večkrat omenim Avstrijo, kjer so za takšno preobrazbo v sorazmerno kratkem času povečali delež na 30 odstotkov. V Sloveniji je potencial za daljinsko ogrevanje in prispevek k zelenemu prehodu še zelo velik.

Saška Rihtaršič, generalna direktorica Danfoss Trate FOTO: Janez Marolt

Kako torej odgovarjam, ko me mlade kolegice vprašajo za nasvet? Povem jim svojo zgodbo. Jih spodbudim, da tudi one sledijo svojim ciljem, viziji in sanjam. Se sprašujejo, kaj jih veseli. V čem so dobre. In naj razmišljajo, kaj okolje potrebuje. Ne vem, ali o karieri na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike bolj sanjajo dečki in fantje kot deklice in ženske. A podatki kažejo, da v EU le dobro tretjino diplomantov na navedenih področjih, ki jih lahko poimenujemo tudi z angleško kratico STEM, predstavljajo ženske. V Sloveniji letno doktorira približno enako število žensk kot moških, plače doktoric znanosti pa so v povprečju za 12 odstotkov nižje kot plače moških z isto izobrazbo.

Nedavno sem na srečanju z mlajšimi inženirkami prisluhnila izzivom, s katerim se srečujejo v poklicnih okoljih. Tako zunanjimi, kot so razlike v plačilu in pogosto še vedno prevladujoča skrb za družino, kot tudi lastnimi dvomi in pomisleki, kot sta sindrom vsiljivca in pomanjkanje samozavesti. Zdi se skoraj neverjetno: pri znanju, ki ga imajo, vplivu, ki ga s svojim delom lahko dosegajo! Tudi sama sem se na poklicni poti občasno morala bolj dokazovati zaradi tega, ker sem drugega spola kot večina. A morda imam srečo, da sem del globalnega podjetja, ki si je postavilo cilj enakih možnosti: 25-odstotnega deleža žensk na vodstvenih mestih – ker je tolikšen delež žensk v podjetju. Trenutno smo na 21 odstotkih, startali smo z 20 odstotkov. V Sloveniji pa smo že izenačili delež žensk na vodstvenih položajih z deležem žensk, zaposlenih v podjetju. Vidimo, da se spremembe dogajajo zelo počasi in pred kratkim smo naredili razmislek glede tega. Strinjali smo se, da damo času čas. Da nima smisla, da gremo »na silo«, saj bomo tako dosegli le nasprotni učinek. Namesto tega smo ugotovili, da je za našo prihodnost, kot inženirsko podjetje, pomembno, da se povečuje število žensk v inženirskih poklicih. Zato pri nas deluje skupina oziroma krožek Women in STEM, ki nikakor ni omejena le na dekleta. Sama sodelovanje v iniciativah, ki spodbujajo mlade, še posebno dekleta, da stopijo na inženirske poti, močno podpiram.

Inženirke, ki so pot že prehodile, jo zdaj osvetljujejo

Enako kot velja za daljinsko ogrevanje, imamo tudi pri širjenju bazena talentov v Sloveniji še izjemen potencial. Smo v obdobju, ko lahko govorimo, da ga zaznamuje razmah tehnološko-tehničnih poklicev. Ti so še vedno večinoma domena moških. Bazen predstavnikov moškega spola takšnih profilov je bolj ali manj že izčrpan, na trgu je opazen primanjkljaj te delovne sile. Če ne iščemo nobenega drugega razloga, ki jih je še veliko, dekleta predstavljajo bazen talentov, ki ostaja neizkoriščen, na škodo tako gospodarstva kot tudi družbe.

Inženirke in inženirji s svojim znanjem razvijamo tehnologije, ki se lotevajo vitalnih izzivov človeštva in planeta. Zato so pobude, kot je Inženirka leta, ter različni dogodki in mentorski programi tisti, na katere lahko stavimo. Ne, da bodo čez noč spremenili svet. Ampak da bodo najprej navdušili in nato usposobili mlada dekleta, da bodo razprla krila in poletela, kot pravi inženirka leta 2023 Ljupka Vrteva.

Mlade slišim, da želijo videti, kaj delamo inženirke in inženirji. Naša družbena odgovornost in priložnost je, da jim to omogočimo. Jim na široko odpremo vrata industrije in se skupaj veselimo vsakega talenta, ki bo svojo prihodnost videl v inženirskem poklicu.

***

Saška Rihtaršič, inženirka strojništva, podpredsednica daljinskega ogrevanja in generalna direktorica Danfoss Trate.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.