Ženske, mir in varnost

Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je bil 17. avgusta letos posvet Enakovredna vloga žensk pri zagotavljanju miru in varnosti. Organiziran je bil kot ena od aktivnosti projekta Razvoj in odpornost pametnih mest in skupnosti na področju javne varnosti. Izvedbo tega projekta, ki je trajal pet mesecev, od 22. 3. 2023 do 21. 8. 2023, sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Po končanju projektnih rokov in opravil bo projektna študija dostopna širši javnosti.

Projekt je bil zasnovan in izbran leta 2022 skladno s pogoji javnega razpisa Projektno delo za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju 2022/2023. Vodja projekta je dr. Vasilka Sancin s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Z delovnim mentorstvom študentom, vključenim v projektno skupino, sta sodelovala gospa Ana Robnik iz podjetja Kontron iz Kranja in Uroš Kerin iz družbe Eles, d. o. o. Največja vrednost projektnih rezultatov je po mojem mnenju to, da so glavno vlogo imeli mladi, v projekt vključeni študentke in študenti.

Skladno z namenom javnega razpisa je imela projektna skupina nalogo, da s projektnim delom pripomore k povezovanju visokošolskih zavodov in gospodarstva ter izvajanju inovativnih prožnih oblik učenja za razvoj kompetenc in izkušenj študentov v delovnem okolju. Vse to je seveda povezano s konceptom trajnostnega razvoja, po katerem je gospodarstvo s trajnostno družbeno odgovornostjo vpeto v lokalno okolje. Na obeh straneh je tako gospodarstvu in lokalnemu okolju skupna tudi potreba po javni varnosti, varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami ter enakovredni udeležbi žensk v prizadevanjih za razvoj in povečanje odpornosti pametnih mest in skupnosti.

Normativni okvir projekta s področno strategijo pametne specializacije in predpisi o znanstvenoraziskovalnem in inovacijskem delu, izobraževalnem sistemu in podjetništvu, kakovosti zakonodaje in konkurenčnosti institucionalnega okvira države ter lokalne samouprave po vertikali navzgor sega vse do zelenega dogovora EU za usklajen (koherenten) odziv na podnebne spremembe in Agende za trajnostni razvoj sveta do leta 2030. V tako strukturirano zasnovo so intersekcijsko vključena še naslednja področja Strateških razvojnih in inovacijskih partnerstev (SRIP): pametna mesta in skupnosti (PMiS) – javna varnost, varnost in zaščita pred naravnimi in drugimi nesrečami ter trajnostni turizem.

Delni rezultati normativne analize projektnih področij so bili maja 2023 predstavljeni javnosti na okrogli mizi seminarja Nomotehnični dnevi. Pred tem je bila testna različica v dogovoru z vodjo projekta dr. Vasilko Sancin vključena v program vabljenega predavanja skupini več kot 50 študentk in študentov Upravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki s projektom in v projektno skupino vključenimi študenti sicer niso bili povezani. Po uvodnem delu predavanja o globalizaciji in javni upravi je sledila študija primera z enakovredno vlogo žensk pri zagotavljanju miru in varnosti ter povečanju odpornosti proti nasilju v družbi. Študenti so pri tem zavzeto sodelovali s svojimi argumenti. To je še ena v nizu potrditev, tako kot pri projektni skupini, da se mladi v različnih vlogah zelo zavedajo vse večje negotovosti in potrebe po učinkovitejšem reševanju družbenih problemov in izzivov.

Uporabno gradivo

Predstavitve rezultatov na posvetu Enakovredna vloga žensk pri zagotavljanju miru in varnosti so pokazale, da je projektna študija uporabno gradivo, ne samo za povezovanje visokošolskih zavodov in gospodarstva, temveč za celotno družbo pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, vključno z razvojem pametnega gospodarstva v pametnih in odpornih mestih z enakovredno vlogo žensk na področju javne varnosti, varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Na začetku projekta si nihče ni predstavljal, da bo Slovenijo letos prizadela najhujša naravna katastrofa z uničujočimi poplavami. Množice dobrih ljudi, mož in žena so se po najboljših močeh takoj odzvale, da nesebično pomagajo pri reševanju življenj in odpravljanju posledic. Od pilotk in pilotov vojaških in policijskih helikopterjev v zraku po celotni verigi človečnosti se z enakovredno udeležbo žensk in moških na območjih, prizadetih z ujmo, nadaljuje etika srčnosti, skrbnosti in solidarnosti. Težko bi našli prepričljivejši dokaz in boljši zgled enakovredne vloge žensk pri zagotavljanju miru in varnosti.

Z vidika trajnostnega razvoja se je projektna skupina osredotočila na enajsti cilj agende 2030 s programom ukrepov za razvoj vključujočih, pametnih in odpornih mest in skupnosti. S tem je zajeta tudi zahteva po povečanju spremljanja in izvajanja politik in ukrepov za učinkovito uporabo virov ter blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje s pomočjo Sendajskega okvira. To je široko sprejeto in uveljavljeno orodje za obvladovanje tveganj naravnih nesreč. V obdobnih poročilih o njegovi uporabi je spet poudarek na enakovredni vlogi žensk pri zagotavljanju miru in varnosti.

Izvedbeno, v smislu povezovanja visokega šolstva in gospodarstva ter izvajanja inovativnih načinov učenja je bilo projektno delo od vsega začetka povezano z metodologijo in rezultati multidisciplinarnega projekta SRIP PMiS – 5GVarnost. Ta je bil v obdobju 2018–2021 namenjen povečanju konkurenčnosti slovenske industrije in gospodarstva s storitvami in inovacijami novih tehnologij, umetne inteligence, robotike in digitalizacije na področju javne varnosti, varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami tudi v mednarodnem okolju. Pri povezovanju s tem projektom ni šlo za teoretično poenostavitev, temveč za izvajanje inovativnih prožnih načinov učenja za razvoj kompetenc v zahtevnem projektnem okolju z vso raznolikostjo in vlogami v projekt vključenih podjetij ter pridobivanje uporabnega znanja za študente s praktičnim prikazom in pripovedovanjem ali projektnim narativom. V tem primeru torej za učenje na podlagi izkušenj s projektom SRIP PMiS – 5GVarnost.

Za pridobivanje znanja in izkušenj v delovnem okolju so imeli študenti med študijskim obiskom v podjetju Contron in družbi Eles, d. o. o., na razpolago specifično strokovno znanje in izkušnje s področja energetike in uporabe omrežij 5G za širokopasovne kritične komunikacije, storitve in aplikacije, ki jih uporabljajo tudi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili na področju javne varnosti, zaščite in reševanja. Brez teh tehnoloških rešitev si trajnostnega razvoja in odpornosti pametnih mest in skupnosti na splošno ni mogoče predstavljati.

Posvet Enakovredna vloga žensk pri zagotavljanju miru in varnosti je hkrati svojevrsten prispevek k svetovni resoluciji o ženskah miru in varnosti (Združeni narodi: Women, Peace and Security – WPS). V zvezi s tem je imela projektna skupina delovni obisk na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Z izmenjavo informacij o projektu so se študenti seznanili z aktivnostmi glede novega Akcijskega načrta Slovenije za izvajanje resolucij Varnostnega sveta ZN o ženskah, miru in varnosti v naslednjem obdobju.

Utrjevanje transformacijskega potenciala družbe

S povzetki predstavitev se kot prvo postavlja vprašanje, kaj projektna študija lahko prispeva k učinkovitosti države in organov lokalne samouprave pri razvoju pametnih in odpornih mest ter skupnosti na področju javne varnosti, varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami. Odgovor je v priporočilih projektne skupine, po katerih je na skupni ravni očitna potreba po utrjevanju celotnega transformacijskega potenciala družbe z usklajenim in odgovornim pristopom k trajnostnemu razvoju in povečanju odpornosti na državni in lokalni ravni.

Uveljavljanju enakovredne vloge žensk je projektna skupina ob splošnih namenila poseben sklop priporočil za gospodarstvo in poklice STEM [ang. okrajšava za znanost (science), tehnologijo (technology), inženirstvo (engineering) in matematiko]. S sistemskega vidika je pomembno priporočilo državi, da poleg splošnega zakona, ki ureja enake možnosti moških in žensk, tudi s področnimi predpisi, na primer o delovnih razmerjih in gospodarskih družbah, spodbuja enakopravno udeležbo žensk v organizacijah javnega in zasebnega sektorja. To priporočilo mirno lahko uvrstimo v skupni okvir obveznosti EU in članic glede politike koherentnosti za razvoj (ang. policy coherence for development) in boljše predpise (ang. better regulation).

Na področju novih tehnologij projektna študija ob upoštevanju sprejetih izhodišč za zakonodajno urejanje umetne inteligence, nadzora nad tehnološkimi sistemi, podprtimi z umetno inteligenco, ter uporabe teh sistemov poudarja kibernetsko varnost kot integralni del in vse pomembnejšo infrastrukturo v sistemu nacionalne oziroma javne varnosti. Normativno in dejansko je treba tudi na tem področju zagotoviti enake možnosti za vključevanje žensk že pri načrtovanju, sprotnem ocenjevanju tveganj in odločanju o ukrepih za preprečevanje diskriminacije ter drugih kršitev človekovih pravic. To so tveganja in kršitve, ki se sorazmerno bliskovitemu razvoju umetne inteligence povečujejo in hkrati izmikajo človeškemu nadzoru, transparentnosti in varstvu človekovih pravic.

Iztočnice za uporabo projektne študije so s predlogi k trajnostnemu razvoju in povečanju odpornosti lahko dobra podlaga za obvladovanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju javnega in zasebnega sektorja, v podjetjih, šolah in visokošolskih zavodih, zdravstvenih in drugih ustanovah, na katerih se otepajo istih ali podobnih virov družbene patologije. Ta vidik je za gospodarstvo lahko posebno pomemben že zaradi sprejetih obveznosti, vključno s področnimi direktivami EU, ki s trajnostnimi cilji in človekovimi pravicami narekujejo tudi skorajšnje spremembe zakonodaje o gospodarskih družbah.

Končujem z navedbo, da sem pri projektu Razvoj in odpornost pametnih mest in skupnosti na področju javne varnosti sodeloval kot zunanji strokovnjak in prostovoljec. Tako tudi pri tem članku Ženske, mir in varnost razen javnega ni nobenih posebnih interesov.

***

Mag. Bećir Kečanović, Inštitut za razvoj vključujoče družbe.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.