Ameriški predsednik besni, je približevanje med Rusijo in ZDA na preizkušnji?

Ameriški predsednik Donald Trump je s popustljivim stališčem do napadalke Rusije šokiral Ukrajino in evropske zaveznice. Je zdaj medenih tednov z Vladimirjem Putinom konec? Prvi republikanec je konec tedna govoril o jezi, celo besu na ruskega prvaka, ki je postavil nove pogoje za premirje z Ukrajino, in zagrozil s kazenskimi carinami na rusko nafto in sekundarnimi za države, ki jo kupujejo.

Trump lahko že jutri spremeni svoje stališče, če bo Putin umaknil svoje, naj Ukrajina dobi začasno vlado pod nadzorom Združenih narodov brez sedanjega predsednika Volodimirja Zelenskega. Ameriški predsednik je sam razburjal z napadi na ukrajinskega voditelja in ga je celo nagnal iz Bele hiše, a je najbrž mislil, da s tem uresničuje pogajalske nasvete iz lastne knjige o umetnosti sklepanja poslov. Upal je na odtrganje Rusije od drugih delov avtoritarne alianse, v katero sodijo še Kitajska, Severna Koreja in Iran. To bi dodobra spremenilo strateška razmerja v svetu, po dosedanjem Trumpovem prepričanju v ameriško korist.

Ruski predsednik Vladimir Putin zahteva odhod Volodimirja Zelenskega. FOTO: Sergei Ilyin/AFP

Številni drugi analitiki pa že originalni greh, ruski napad na Ukrajino, vidijo kot dokaz, da lahko Putin na demokracije gleda le prek muhe na puškini cevi. Trump je, nasprotno, stavil na upanje, da Putinova Rusija ne bo hotela biti podrejeni partner Kitajske, ki jo sam prepoznava za največjo nevarnost ameriškemu vplivu v svetu in blaginji doma. Prvi republikanec dogovor ponuja tudi Pekingu, a tudi njemu pod ostrimi pogoji gesla »Naredimo Ameriko spet veliko«. Kitajska podjetja in vpliv je že izgnal iz Paname.

Grenlandci republikancev nočejo videti niti na tekmi s pasjimi vpregami

Trump, ki v zadnjem pax americana vidi veliko izkoriščanje ZDA, grozi tudi zaveznicam. Za ta teden napovedani »dan neodvisnosti« z recipročnimi carinami na tuji uvoz ter še posebej visokimi na avtomobile bo močno preizkušal tudi njih. Trump meni, da se bodo morale zaveznice pogoditi že zato, ker nimajo ne nadomestnih trgov ne drugega varnostnega dežnika, nasprotnice pa zaradi ameriške moči. Grozi tudi iranskim ajatolam, ki so po ocenah številnih obveščevalnih služb tik pred jedrsko bombo. V Washingtonu ne izključujejo skorajšnjega vojaškega obračuna z iranskimi jedrskimi programi.

Iranski verski voditelji zavračajo pogajanja o jedrskih programih z ZDA. FOTO: Office of the Iranian Supreme Le via Reuters

Na koliko frontah lahko nastopa ameriški predsednik, ki zagovarja »mir prek moči« za vračanje domače blaginje, pa stopa na vedno nove mine? Za uresničitev obljub ameriškim delavcem je pripravljen tvegati vse odnose s svetom. Nezadovoljstvo Washingtona zaradi tistega, kar vidijo kot evropsko izkoriščanje ameriškega varnostnega dežnika, je pokazala nedavna afera Signalgate. Urednik Altantica Jeffrey Goldberg, ki je prisluškoval pogovorom med najvišjimi člani Trumpove administracije, je vsemu svetu razkril nezadovoljstvo podpredsednika J. D. Vancea z ameriškim reševanjem evropske trgovine z napadi na jemenske hutijevce.

ZDA so veliko manj odvisne od trgovskega prometa po Rdečem morju in skozi Sueški kanal kot Evropa. Zato pa se bojijo morebitnih novih plovnih poti na Arktiki, če jih bo omogočilo taljenje ledu. Republikanskemu prvaku tudi tam stojita nasproti Rusija in Kitajska in zdaj je že bolj jasno, da Trump Grenlandiji ne grozi s prevzemom le zaradi redkih kovin. Še pomembnejša je sedanja in prihodnja strateška vloga največjega otoka sveta, ki je pod dansko upravo slabo vojaško zavarovan.

Afera Signalgate, ki jo je domnevno po pomoti sprožil Trumpov svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz, prizadeva ameriško diplomacijo. FOTO: Mandel Ngan/AFP

Zgodovina je tudi tam poučna. Brez ameriškega zavzetja Grenlandije med drugo svetovno vojno napadene evropske države ne bi dobile odločilne pomoči v spopadu z nacistično Nemčijo. Že tradicionalno je izjemnega pomena tudi za ZDA, saj njihovo tamkajšnje vojaško oporišče zaznava morebitne raketne in druge napade. Evropo hudo žali in skrbi ameriško razmišljanje o nasilnih prevzemih ozemlja drugih, s čimer je prizadeto spoštovanje ozemeljske celovitosti suverenih držav, temelj njenega in svetovnega miru. Morda pa bo spoznala, da se je tudi tu mogoče pogajati za rešitve, ki bi zadovoljile ameriškega volka in hkrati ohranile grenlandsko kozo celo.  

Najprej pa mora Stara presoditi, ali še naprej potrebuje ameriške trge in varnostno pomoč, in če bo odgovor pozitiven, bo morala veliko spremeniti pri sebi. Oboje je bilo zastonj le, dokler so se s tem strinjale ZDA. Putin bo morda še presodil, da je novo približevanje z ZDA vredno razkola s Kitajsko, če ne, pa lahko ameriške kazni za Moskvo posredno še bolj prizadenejo tudi nekatere evropske države. Vsaj tiste, ki po ameriških obtožbah več denarja zapravijo za rusko nafto kot za podporo Ukrajini.

Rusija je daleč pred vsemi v številu ledolomilcev, nujnih za plovbo po arktiškem območju. FOTO: Sputnik via Reuters

Dosedanje rusko-ameriško približevanje je še poudarilo uničevalne instinkte ruskega predsednika, ki ga po prepričanju številnih analitikov zanima predvsem vpliv v soseščini in s tem v velikem delu Evrope. Trump, pa naj je še tako grob, zahteva le enakopravnost. Potenciale novega sodelovanja z ZDA že prepoznava Finska, ki jo z Rusijo družita meja in krvava zgodovina. Predsednik Alexander Stubb je ameriškemu kolegu ponudil pomoč pri nabavah ledolomilcev, ki jih ZDA močno primanjkuje.

Z analizo Trumpovih motivov bo morala Evropa presoditi, ali lahko na novo postavljena stara zavezništva še zagotavljajo varnost demokratičnega sveta, pa čeprav je s Trumpom v Beli hiši v negotovosti definicija demokracije. A ne le v ZDA. Sedanji predsednik resno govori o svojem tretjem mandatu, o tem, kaj so poštene volitve in celo svoboda govora, pa ni soglasja niti v Evropi.