Znanje

Besedo znanje danes uporabljamo predvsem v pomenih: 'celota podatkov, ki si jih kdo vtisne v zavest z učenjem, študijem'; 'z učenjem pridobljeno tako poznavanje besedila, da se to lahko pove, navede' in 'seznanjenost z dejstvi, podatki s kakega strokovnega področja'.

Ti pomeni opisujejo predvsem naše dejavnosti v času šolanja, ko se intenzivno ukvarjamo s pridobivanjem znanja različnih področij, utrjevanjem znanja, odpravljanjem vrzeli v znanju in z najrazličnejšimi preverjanji znanja.

Vendar pa je beseda znanje imela v preteklosti še drugačne pomene, ki so v slovarju sodobnega jezika SSKJ2 prikazani s kvalifikatorjem starinsko, kar uporabnika opozarja, da v sodobnem jeziku niso več aktualni: 'poznavanje', 'veščina, spretnost', 'poznanstvo' in 'ljubezensko razmerje'.

Pregled starejših in zgodovinskih slovarjev kaže, kdaj in pri katerih avtorjih so bili v rabi ti starejši pomeni. Slovar jezika Janeza Svetokriškega (1691–1707) beleži le pomen 'znanstvo', tj. 'poznanstvo', kasnejši Pleteršnikov slovar (1894–1895) pa že prinaša podobno pomensko sliko kot SSKJ2: poleg pomenov, aktualnih v sodobnem jeziku, obravnava še pomene 'poznanstvo', 'imeti (ljubezensko) razmerje' in 'znanec'.

Podobno tudi Slovar stare knjižne prekmurščine (18. in 19. stoletje) ob pomenu 'znanje, vedenje, poznavanje' navaja tudi starejši pomen 'ljubezensko razmerje'. Nekateri slovarji pa beležijo pomene, ki jih v SSKJ2 ni. Tako se v Megiserjevem slovarju (1603) in Slovarju Pohlinovega jezika (1765‒1798) beseda znanje pojavlja s pomenom 'sorodstvo'.

Ob branju starejših besedil se je torej treba zavedati, da so lahko iste besede v preteklosti imele drugačen pomen, pri razumevanju pa so nam v pomoč starejši in zgodovinski slovarji.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Eva Trivunović.