Triglav

Čeprav sta z lastnim imenom Triglav v slovenščini med drugim poimenovana triglavi slovanski bog, Bleiweisov časopis v 19. stoletju ..., je med vsemi generacijami Slovencev zagotovo najbolj uzaveščeno ime gore v Julijskih Alpah, ki vzbuja spoštovanje z mogočno severno steno. Ime gore je najverjetneje motivirala oblika, ki spominja na tri glave.

Na Triglav so se leta 1778 prvi povzpeli neustrašni triglavani iz Bohinja. Zapisi zgodovine povedo, da je Triglav skozi leta postajal vse močnejši simbol slovenstva in njegov branik. Domoljubnost je Jakoba Aljaža vodila, da je kupil vrh Triglava, ob osamosvojitvi je tam zaplapolala slovenska zastava, še dandanašnji je trden steber narodne zavesti in kulturnega spomina.

Zato ni čudno, da se znajde Triglav tudi v učbenikih – celo med matematičnimi zagonetkami v Aritmetiki za učiteljišča iz leta 1885 (Mont Blanc v Savoji je 4632 m, Triglav pa 2865 m visok; za koliko je prva gora višja od druge?) ­– in prav vseh pravopisnih priročnikih. Že v prvem iz leta 1899 Levec ob prikazu vejice zapiše: Oh, ko bi mogel na Triglav, ki se tako veličastno vzdiguje pred menoj! Na Nanos se hodi, na Triglav pleza.

Ime se v pravopisih ni spreminjalo, spreminjali pa so se pravorečni podatki oziroma naglasno mesto: naglas se je z drugega zloga (Triglàv) kmalu prenesel še na prvi zlog – pravopisa iz let 1950 in 1962 navajata obe možnosti (Triglàv in Tríglav). Naglasne dvojnice Triglàv v Slovenskem pravopisu 2001 ni, obe izgovorni možnosti in uresničitvi pa prikazuje nastajajoči pravopisni slovar ePravopis na portalu Fran.

Globok simbolni pomen Triglava se kaže še v pesniških in drugih upodobitvah. Priredbo planinske himne Oj, Triglav, moj dom je te dni poneslo v širni svet, Triglav pa nas bo izvabljal iz nizkih ravan na strme vrhe – v poletni vročini ali zimski idili.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: Manca Černivec.