Srcé

Za nami je valentinovo, do katerega imamo Slovenci ambivalenten odnos. Nekateri ga podpirajo, drugi so proti z argumentom, da gre za praznik, uvožen iz Amerike. Praznovati smo ga začeli v 90. letih 20. stoletja in od takrat je vsak 14. februar v znamenju rdečih src.

Srce je brez dvoma najpogostejši simbol ljubezni. Po eni od teorij ta povezava obstaja zaradi danes že izumrle rastline silphium s semenskimi stroki v obliki, ki je spominjala na obliko srca. V antiki naj bi to rastlino uporabljali kot afrodiziak, poleg tega naj bi bila tudi prvo učinkovito kontracepcijsko sredstvo. Obliko srca, ki jo brez težav narišejo že najmlajši otroci, pa je teže ubesediti. Iz definicije srca v Kamnarskem terminološkem slovarju, ki je dostopen prek portala Fran, lahko povzamemo, da je srce ornament na kamnu z motivom dveh povezanih polkrogov, ki se navzdol v ravni ali usločeni črti podaljšata do stika v konico. Nikoli prej nisem pomislila, da bi kamen imel srce, saj je kamen po definiciji hladen in trd material – vsekakor brez srca. Zato imajo brezsrčni ljudje kamen namesto srca. Večini je gotovo znan razbojnik Ceferin iz pravljice Zvezdica Zaspanka Franeta Milčinskega - Ježka, ki je imel kamen namesto srca toliko časa, dokler se ni naučil napisati besede ljuba.

Dobro vemo, kaj se dogaja s srcem, ko nam ga nekdo ukrade: srce nam razbija, se vname, celo gori. Lahko imamo tudi strto ali zlomljeno srce, ki pa ga ne povzroča le nesrečna ljubezen. V medicini namreč poznajo sindrom zlomljenega srca ali strokovno poimenovano stresno kardiomiopatijo, ki je posledica psihičnega ali fizičnega stresnega dogodka in se najpogosteje pojavi pri ženskah. Devetindvajsetega septembra zaznamujemo svetovni dan srca. Skrbimo zanj z gibanjem, uravnoteženo prehrano in opuščanjem škodljivih razvad.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Tanja Fajfar.