Plača

V priljubljeni informativni oddaji za mlade Infodrom so osnovnošolce nedavno tega spraševali, kaj si predstavljajo pod izrazom dobra plača.

Primerno plačo, ki jo SSKJ2 opredeljuje kot »vsoto, ki jo navadno na en mesec zaposleni dobi za svoje delo v prejšnjem mesecu in navadno predstavlja njegov glavni osebni dohodek«, so mladostniki večinoma ocenili z višino sredstev, ki ustreza povprečni slovenski neto plači, v odgovorih pa je prevladovalo stališče, da si človek za ustrezno opravljeno delo zasluži plačilo, ki mu zagotavlja ne le izpolnjevanje najosnovnejših življenjskih potreb, ampak tudi realizacijo povsem običajnih želja, na primer odhod na družinske počitnice. Mladi so torej poudarjali zlasti pomen človekovega dostojanstva.

Pravico do pravičnega in ustreznega plačila, ki posamezniku in njegovi družini zagotavlja človeka dostojen obstoj, ter pravico do počitka in prostega časa, ki sta nujen predpogoj za učinkovito delo in kreativnost, kot temeljni človekovi pravici določa že Splošna deklaracija človekovih pravic. Seveda je sredstva za plače ne glede na konkretne okoliščine treba najprej ustvariti.

A vendarle se sprašujem, kako je mogoče, da v obdobju največjega razcveta znanosti, silovitega tehnološkega razvoja in vsaj deklarirane demokratičnosti naš vsakdan bolj kot kadarkoli v zadnjem času opredeljujejo vojna, draginja, energetska kriza in omejevanje svobode, kot nazorno kažejo kandidati za letošnjo besedo leta, ki jo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU izbiramo v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije, časnikom Delo in Multimedijskim centrom RTV Slovenija.

Pet pred dvanajsto je. Temeljito moramo razmisliti o svojih prioritetah ter pravičneje določiti ne le ceno opravljenega dela, ampak bolj preudarno ovrednotiti človekovo dostojanstvo, znanje, zdravje, mir, svobodo, strpnost in sočutje.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša).