V nadaljevanju preberite:

Umetniška ustvarjalnost na slovenskih tleh ne more seči višje, in to dobesedno. Najnovejše delo slikarke Maje Šubic bo stalno na ogled na 2864 metrih nadmorske višine, v Aljaževem stolpu, na vrhu Triglava, njegov motiv pa je okolišni bližnji in daljni svet, panorama vseh vrhov in dolin, kar jih s te točke zajame oko.

Njegova postavitev je napovedana kot končno dejanje kompleksne prenove tega simbolnega objekta, ki so ga na vrhu Triglava 7. avgusta 1895 v petih urah sestavili iz šestih delov, za kar je Jakob Aljaž odštel tedanjih 300 goldinarjev.

Tudi nova panorama Maje Šubic, naslikana na pločevini, na kateri se olje še suši, bo na vrh Triglava potovala v več kosih. Pet jih je, in ko bodo, sestavljeni v celoto, pristali na končni točki, bodo vstopili v dolgo zgodovino slikanih panoram v najčastitljivejšem slovenskem stolpiču oziroma v širšo zgodovino upodabljanja sveta z najvišje slovenske točke, ki je trdno zasidrano v antologiji tukajšnjega slikarstva.

Kot je znano, so prvi srčni možje na to točko stopili 26. avgusta 1778, prvi srčni umetnik pa jo je osvojil že manj kot stoletje zatem in svet, ki se razprostira z nje, topografsko natančno zajel v monumentalni panorami. To je bil koroški slikar Marko Pernhart, prvi planinec med slikarji na tedanjem Slovenskem.