Na današnji dan hrvaški narodni junaki, vsaj tisti, ki so dobili spomenik, nosijo kravato. V hrvaških mestih, zlasti pa v Zagrebu, tako praznujejo mednarodni dan kravate, ki – kot že izdaja samo ime – izvira prav iz sosednje države. Ko si je ta hrvaški šal, ki si ga je zavezoval a la Croate, nadel sončni kralj Ludvik XIV., je postal modni trend, ki je osvojil najprej francosko plemstvo, nato Evropo in naposled še svet.

Toda skromni hrvaški šal, ki je zaslovel v francoski modi, sprva ni bil modni dodatek, temveč izkaz ljubezni in naklonjenosti, emblem za srečo, ki so ga hrvaškim vojakom ob odhodu na bojišče zavezovala dekleta, kakor so romantično zgodbo spletli v zagrebškem muzeju kravate. »Ti šali so bili kot obljuba vojakov, da se bodo vrnili, na bojišču so jih varovali in jim služili ne le kot praktična prva pomoč, ampak tudi kot simboli zvestobe in upanja. Ko so se vrnili, so jih vrnili dekletom in jim potem nadeli še poročni prstan,« slišimo v muzeju, ki so ga kravati na čast odprli letos v Zagrebu.

Prepoznavni znak hrvaških plačancev

V času krute tridesetletne vojne, verske vojne med katoličani in protestanti, ki se je vlekla med letoma 1618 in 1648, so se se Hrvati sprva borili na strani Avstrijcev, nato so jih začeli najemati Francozi, saj so bili vešči posebnih nekonvencionalnih bojnih taktik, ki so jih osvojili v boju s Turki. V tej vojni niso imeli posebne uniforme, je pa bil njihov prepoznavni znak rdeči šal okoli vratu. Poleg romantične zgodbe, napletene okoli kravate, je imel ta šal tudi povsem praktično vrednost. Vojake je na eni strani ščitil pred vremenskimi neprilikami in prahom, uporabljali so ga za brisanje znoja ali čiščenje orožja, pa tudi pri kompresijah ran.

Šale, zavezane a la Croate, iz česar je izšla beseda cravate, je opazil sam sončni kralj, ki je bil znan kot navdušenec nad modo. Nositi jo je začel že pri sedmih letih, saj je bila bolj praktična in lepša od naškrobljenega visokega čipkastega ovratnika, ki so ga nosili Francozi. Kot pri drugih stvareh je ta ekscesni kralj tudi kravat imel v izobilju – imel je celo svojega kravatarja, ki mu je vsak dan pripravil bero kravat, da si je lahko izbral tisto, ki mu je bila najbolj po volji in okusu. Ludvik XIV., ki je v svojem slogu rad nosil predimenzionirane, načičkane mašne, je s kravato postavil nekakšen modni standard za francosko plemstvo, ki so mu sledili tudi drugod po Evropi.

Hrvati so odtis pustili tudi v francoski vojski: kmalu po tridesetletni vojni, leta 1667, so ustanovili posebni kraljevi polk, ki je dobil ime po Hrvatih, in njegovi pripadniki so seveda nosili kravate. Svoj elitni, kravatni polk ima tudi Hrvaška; častno četo, katere zaščitni znak so prav šali, kakršne so nosili vojaki v 30-letni vojni, so ustanovili leta 2010 v sodelovanju z zagrebško turistično organizacijo.

Langsdorfova kravata

Kravate so bile vselej pokazatelj stanu – že višje rangirani hrvaški vojaki, ki so služili Francozom v času tridesetletne vojne in tudi po njej, so imeli imenitnejše, izdelane iz finejših materialov, po možnosti iz svile, često so bile obrobljene s čipkami, medtem ko so imeli nižje rangirani podaniki šale iz navadnega blaga –, prav tako so bile od nekdaj podvržene modnim muham. Do 19. stoletja so bile v glavnem bele, pokazatelj višjega stanu so bile imenitnejše tkanine, kmalu so jih začeli izdelovati iz barvnih in vzorčastih tkanih ter eksperimentirati s širino.

Pravo revolucijo pa je v izdelavo kravat v 20. letih 20. stoletja vnesel Jesse Langsdorf, ameriški proizvajalec tekstila, ki je tkanino razrezal na tri dele in jih nato sešil nazaj na način, ki je omogočal lažje zavezovanje in hkrati množično, industrijsko proizvodnjo. Kravata je takrat stala 55 centov, kar je bil precejšen izdatek, saj so plače znašale od deset do 15 dolarjev. Čeprav sta se širina in dolžina kravat spreminjali, Langsdorfovo kravato poznamo še danes.

Pa še eno slavno ime je pustilo odtis na kravati, to je bil modno ozaveščeni vojvoda Windsorski, nesojeni kralj Združenega kraljestva Edvard VIII. Britanski, ki je abdiciral po poroki z ameriško ločenko Wallis Simpson. V 30. letih prejšnjega stoletja je izumil tako imenovani windsorski vozel, ki je širši od običajnega, enostavnega vozla in se uporablja za kravate iz debelejše tkanine. Pri tem bi se o samem avtorstvu sicer dalo razpravljati; kot je prebrati, je menda pri tem nekaj imel tudi njegov krojač Domenico Scappino, prav tako je podoben vozel že opaziti na fotografijah njegovega očeta Jurija V., windsorski vozel je tudi službeni vozel britanskega Kraljevega vojnega letalstva.

Ta vozel je danes eden od štirih osnovnih načinov zavezovanja kravate (poleg tega in osnovnega sta to še polovični windsorski in dvojni vozel), sicer pa je 85 matematično dokazanih, kot izvemo v muzeju kravate. Leta 2011 je ekipa matematika Mikaela Vejdemo-Johanssona iz Stockholma izračunala, da obstaja kar 177.147 možnosti, kako zavezati kravato, svetovni rekord v hitrosti zavezovanja pa pripada Sameenu Rahmanu iz Dake v Bangladešu, ki je windorski vozel zavezal v 10,92 sekunde.

Za posebne priložnosti in poslovneže

Kravata je v zadnjih stoletjih po takratnih modnih smernicah spreminjala barve, dolžino in širino. Ozko so v 50. letih prejšnjega stoletja popularizirali člani priljubljenih britanskih skupin, kot sta Beatles in Kinks, nosil jo je tudi James Bond (pregled fotografij tega fikcijskega junaka v filmih skozi leta je nasploh dober pokazatelj sprememb mode kravat). V 60. letih je bila modna zelo široka, celo do 15 centimetrov, v 80. letih so se – spet s priljubljenimi glasbeniki, tokrat med drugim s skupino Duran Duran – vrnile ozke z drznimi barvami in vzorci, v 90. letih je začela upadati uporaba tega modnega dodatka oziroma je ostala rezervirana za posebne priložnosti kot simbol elegance in pretežno za poslovni svet. Dodatek za posebno slovesne priložnosti pa je postal metuljček.

Medtem so kravate začele nositi tudi ženske, že v tridesetih letih sloviti Marlene Dietrich in Katherine Hepburn, ki sta se tako po svoje uprli zakoreninjenim normam. Železna lady Margaret Thatcher je bila znana po svojih šalih, zavezanih okoli vratu, s čimer je izražala avtoriteto in odločnost, pevka Patti Smith in igralka Diane Keaton sta kravato vključili v svoj prepoznavni imidž ...

Slabih štiristo let po tistem, ko je sončni kralj šale hrvaških vojakov iz dela njihove opreme spremenil v modni dodatek, ima kravata že nešteto oblik in sporočilnih vrednosti. In kljub temu da ni več del formalne oprave, je še vedno zelo prodajan artikel. Američani vsako leto za kravate porabijo milijardo dolarjev, največ jih seveda izdelajo na Kitajskem, natančneje v Shenzhouju – vsako leto približno 200 milijonov. Najdražjo do zdaj pa so naredili Indijci; kravato, na kateri se svetlika 270 diamantov in 150 gramov zlata, so prodali za 220.000 dolarjev.