Kraljičinih šest z gradu Windsor

Sekstet The Queen's Six, ki je nastopil na lanski britanski kraljevi poroki princa Harryja in Meghan Markle, bo prišel v ljubljansko dvorano Union v okviru zimskega festivala v sredo, 6. februarja. Poleg tradicionalnih angleških ljudskih pesmi bodo izvedli priredbe, med drugim Nirvane­ (Smells like Teen Spirit), Bena E. Kinga (Stand By Me), Stevieja Wonderja (Isn't She Lovely) in ­Michaela Jacksona (Thriller).

Queen's Six je bil ustanovljen pred enajstimi leti ob 450. obletnici ustoličenja kraljice Elizabete I., člani – kontratenorista Daniel Brittain in Tim Carleston, tenorista Nick Madden in Dominic Bland ter baritonist Andrew Thompson in basist Simon Whiteley – pa vsak s svojo družino tudi živijo na gradu Windsor. Na teden imajo približno osem nastopov, nastopajo tudi ob zasebnih in državnih priložnostih ter pogosto pred kraljevo družino. Še pred gostovanjem v Ljubljani so odgovorili na nekaj vprašanj po elektronski pošti.
 

Vaše ime napeljuje na sklep, da ste povezani s kraljevo družino. Kako povezani?

Naš sekstet je v resnici polovica zasedbe odraslega cerkvenega zbora Lay Clerks v kapeli sv. Jurija na gradu Windsor. Kot del tega zbora redno pojemo za njeno veličanstvo kraljico Elizabeto II. in druge člane kraljeve družine. Lani smo nastopili na poroki princa Harryja in Meghan Markle ter princese Eugenie in Jacka Brooksbanka.

Kaj vam je pomenilo biti del tako imenitnega in hkrati intimnega dogodka, kot je bila poroka leta 2018?

To je bil tako imeniten trenutek, da se zdaj zdi kot sanje, in to veliko bolj, kot se je zdel takrat. Da smo lahko nastopili tam, je bil res velik privilegij, ki ga ne bomo pozabili. Zdelo se je, da samo opravljamo službo, pojemo in lepšamo družinsko poroko. Potem smo se zavedeli, da nas je gledalo na milijone ljudi. Vsi ti vidiki zbujajo globoko spoštovanje in ponižnost.
 

Kolikokrat na leto zapojete kraljici? Ste ji kdaj zapeli, denimo, Nirvano ali Michaela Jacksona, ki ju pogosto izvajate?

Zanjo uradno nastopimo dvakrat na leto v okviru Zbora svetega Jurija. Kot Queen's Six smo nastopili za člane kraljeve družine, vendar le ob zasebnih priložnostih, zato podrobnosti ne moremo razkriti.
 

Kako določite program? Ga prilagodite tudi državi, v kateri gostujete, in občinstvu?

Basist Simon Whiteley določi večino našega programa, pri čemer se prilagaja tudi željam in temam gostiteljev oziroma festivalov. Izvajamo različne sloge, od renesančne zborovske glasbe do sodobnih zvrsti, popa in jazza, zato ni težko ustreči željam. Vsako sezono izberemo osrednji program, a ga tudi prilagodimo, če je treba. V večini držav, ki jih obiščemo, se nam zdi, da si pravzaprav želijo doživeti čim več britanske glasbene izkušnje. Tako da se tega držimo. Tudi naše modre tridelne obleke z vijoličastimi kravatami so del naše blagovne znamke. Britanci so znani po krojaškem slogu oblačenja in tudi mi smo čutili, da ne moremo po svetu, ne da bi bili videti čim bolj reprezentativni. Naši koncerti imajo velikokrat humorni vložek in že večkrat smo slišali, da je tako naš individualni kot skupni čut za humor tisto, v čemer uživajo. Bolj kot kaj drugega smo res dobri prijatelji, kar je zaznati tudi v naših nastopih.


 

Kako dolge so lahko vaše turneje glede na obveznosti na gradu Windsor?

Prav zaradi dolžnosti na Windsorju se na turnejo lahko podamo med počitnicami Zbora svetega Jurija. Na leto imamo le trinajst tednov počitnic, večino jih porabimo za turnejo Queen's Six. Na srečo so naše družine razumevajoče. Je pa usklajevanje natrpanega urnika z družinskim življenjem podobno večnemu žong­liranju. Vendar naši bližnji vedo, da to, kar počnemo, delamo z veseljem, in če poleg tega ostane kaj časa za družino, so srečni. Med delovnimi tedni imamo proste tudi srede, zato bomo v sredo, 6. februarja, prišli v Ljubljano.
 

Pojete od cerkvenih pesmi do popa, na prvi pogled nezdružljive žanre.

Eden od vzrokov, da smo vzpostavili skupino, je bil, da bi lahko peli različne glasbene žanre. Odločitev, katera dela bodo delovala skupaj, je običajno odvisna od teme programa. Nekatera dela včasih le deloma spadajo vanj, a vselej zagotovimo, da je program harmoničen, da so prehodi med enim in drugim slogom. Radi se srečujemo in pogovarjamo z občinstvom po koncertu in tako dobimo njihove odzive. Eden od komentarjev, ki ga velikokrat slišimo, je, kako so uživali v raznolikem repertoarju. Mnogi pridejo poslušat cerkveno glasbo, drugi zato, da bi slišali jazz in pop, toda velikokrat rečejo, da so uživali tudi v skladbah drugih zvrsti.


 

Kaj pa prizorišča? Raje nastopate na velikih ali bolj intimnih?

Naši najljubši nastopi so bolj povezani s tem, kaj pojemo. Glede na naš raznoliki program je to slišati protislovno, toda prizorišča, ki so najboljša za izvajanje cerkvene glasbe, običajno ne delujejo dobro za ljudsko, jazzovsko ali pop ­glasbo in obratno. Naše idealno prizorišče so danes koncertne dvorane, v katerih čedalje pogosteje nastopamo. Veliko sodobnih dvoran je mogoče prilagoditi akustiki, zato so običajno najprimernejše za vse glasbene sloge, ki jih izvajamo.
 

To, da tudi živite na gradu Windsor, se sliši precej imenitno.

Življenje na gradu bolj kot kaj drugega zaznamuje skupnost. Tam živimo vsak s svojo družino in se dobro razumemo. Lahko si predstavljate, da je nekaj omejitev iz varnostnih razlogov, toda to je zelo nizka cena za življenje v tako izjemnem okolju.
 

Sodelujete tudi z drugimi zasedbami, denimo z The BBC Singers, The King's Consort in The Sixteen. S kom si še želite sodelovati?

Imamo še toliko načrtov, da ne vemo, kje začeti. Radi bi prodrli tudi v druge dele sveta; nekatere evropske države in na Daljni vzhod. Poteka kar nekaj novih snemanj in glede na to, da nas zdaj zastopajo trije agenti na različnih koncih sveta, se naš koncertni urnik ravno ne tanjša. Za zdaj nismo velikokrat sodelovali z drugimi, vendar bi si to želeli.