Vse o kravati

Je modni dodatek poslovnežev, politikov, pilotov pa tudi zgolj konservativnih moških z manj imenitnim družbenim kapitalom. Z njo je mogoče pokazati pripad­nost klubom in organizacijam, kot obvezni del šolske uniforme si jo vsak dan zavežejo tudi dekleta.

Z rdečo kravato se te dni kiti tudi ljubljanska mestna hiša, prav tako so jo pred tem zavezali v prestolnicah nekaterih drugih držav članic EU in mestih v počastitev začetka hrvaškega predsedovanja Svetu EU pa tudi 28. obletnice njenega mednarodnega priznanja. Hrvati so kravati priznali nacionalni status pred 12 leti, ko je sabor razglasil 18. oktober za dan kravate.

Tudi Britannica je pritrdila, da so za njeno poimenovanje zaslužni hrvaški vojaki, ki so jih nosili v francoski vojski Sončnega kralja Ludvika XIV. Da je beseda cravate popačenka za Hrvata, a da se je uveljavila tako v Angliji kot Franciji za ovratne rute in šale, ki so jih nosili moški. Po bitki pri Steenkerku leta 1692 so po tem kraju 50 kilometrov od Bruslja poimenovali razrahljano zavezane kravate iz lanu ali muslina s široko čipko francoskih zmagovalcev, v bolj kot ne takšno, kot jo moški nosijo danes, se je spremenila na prelomu v 20. stoletje.

Hrvaška enciklopedija je dodala, da so jih najprej nosili rimski vojaki, poleg steinkirka omenjajo še s trakom okrašen nabran ovratnik vojnih ujetnikov leta 1702 pri Cremoni, znan kot cremonska kravata. Privzele in prikrojile so si jo tudi ženske, v času francoske revolucije pa da so iz protesta proti vsemu staremu nosile črne kravate. Danes so te žalne.

Pri uresničevanju nalog hrvaškega predsedstva, ki ga usmerja geslo Močna Evropa v svetu izzivov, bodo hrvaški politiki gotovo pokazali­ resnost s tesno zavezanimi kravatami, njihovi evropski kolegi jih bodo nosili, ne glede na to, ali bodo imeli iste poglede na problematiko. Gotovo si jih bodo nekateri vidno popravljali in tako znova dokazali, da je kravata pomemben del evropske ­zgodovine.