Predsedovanje

Šestmesečno slovensko predsedovanje svetu Evropske unije se je začelo. Izrabimo to priložnost za jezikovno osvetlitev glagolnikov, saj je beseda predsedovanje pravi glagolnik (gerundij), tvorjen iz nedovršnega glagola predsedovati, ki po SSKJ pomeni voditi sestanek ali sejo oziroma biti predsednik, opravljati predsedniške posle.

Glagolniki so besede, ki v samostalniški obliki izražajo dejanje in jih primarno oziroma pretežno tvorimo iz nedovršnih glagolov, sicer pa tako iz prehodnih (odkritje) kot neprehodnih glagolov (ležanje). Te izglagolske samostalnike prepoznamo po tem, da se končajo na -nje (uživanje), -tje (doživetje) ali -tev (osvoboditev). Glagolniki iz nedovršnega glagola načeloma izražajo dejanje (poniževanje), iz dovršnega pa stanje (ponižanje). Nekateri razvijejo tudi nove pomene (poželenje, žganje).



V prvi in drugi izdaji SSKJ je več kot 5300 glagolnikov s tipsko sklicevalno razlago glagolnik od. V tretji izdaji eSSKJ ter v Sprotnem slovarju slovenskega jezika pa je bil na področju pomenskega opisa glagolnikov narejen pomemben premik: glagolniki so in bodo odslej polnopomensko opisani (bahanje). Glagolnike obravnavajo tudi vse pomembnejše slovenske slovnice, vključno s prvo, Bohoričevo iz leta 1584, v kateri so navedeni delanje, pisanje in lubljenje.

Samostalniško izražanje dejanja ima nekaj prednosti. Glagolniki so brezčasni, in ker jih sklanjamo, lahko opravljajo več stavčnih vlog kot glagoli. O rabi nedoločnika in glagolnika obširno piše v svoji Jezikovni svetovalnici za učitelje tudi Franček, novo učno spletno orodje za mlade, ki je pravkar zaživelo.

Naj bo slovensko predsedovanje zgledno in uspešno! Da se bodo ob tem posamostaljenem dejanju nabirali le pridevniki, ki izražajo kakovost v najvišji meri. Slovenija, naj te ne odnese povodni mož, ostani skupaj, odporna in v Evropi.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša).