Predsednica

Predsédnica po SSKJ2 pomeni »voljena najvišja funkcionarka organizacije, telesa« in posledično je tudi »tista, ki vodi sestanek ali sejo«. Poimenovanje je pomensko prozorno, saj že iz zgradbe besede lahko razberemo, da označuje »tisto, ki sedi pred (vsemi drugimi), spredaj«. Pomenljivi pa sta tudi poimenovanji prvosédnica in prvoméstnica, ki v slovenščini nista več v rabi. Vsekakor vsa našteta poimenovanja poudarjajo položaj osebe, ki je spredaj in zato vsem na očeh. Dejanja te izvoljene osebe so kar naprej spremljana in posledično tudi vrednotena. In ker so dejanja tista, ki štejejo, nas zanima tudi dinamična beseda, ki na splošno označuje delovanje osebe v tej najvišji vlogi.

Iz poimenovanja je izpeljan pogosto rabljen glagol predsedovati v pomenih »voditi, upravljati, poveljevati«, in tudi precej manj rabljen glagol predsednikovati s čisto malo premaknjenim pomenom, ki ima že v izhodišču tvorjenja besedo predsednik oziroma predsednica in zato poudarja pomena »biti predsednik, predsednica« oziroma »opravljati predsedniška dela« in je uporabljen tudi v zvezah kot biti sposoben/sposobna dostojno predsednikovati. Na vsaj manjši pomenski razloček med rabo glagola predsedovati, ki izraža predvsem »vrsto delovanja«, in glagola predsednikovati, ki poudari tudi »način delovanja«, kažejo primeri rabe kot Predsedovala je tričlanskemu senatu, Predsedovala bo ustavnemu sodišču nasproti Predsednikovala bo drugače kot njen predhodnik, Želi predsednikovati dobro ipd.

Trenutno imamo tudi predsednico evropskega parlamenta, predsednico evropske komisije itd. V letu 2022 je tudi pri nas poimenovanje predsednica dejansko pridobilo dve najvišji družbenopolitični vlogi: predsednico države in predsednico državnega zbora. In v zdravi človeški naravi je, da si pri vseh spremembah in novostih želimo, da bi šlo samo na bolje.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: prof. dr. Andreja Žele.