Zdravje

V slovarju SSKJ2 lahko preberemo, da je zdravje – zaklad, največje bogastvo in največja blagodat za človeka. Nekdo z bikovskim zdravjem ali tisti, ki mu na licih precvita zdravje, se morda tega niti ne zavedata, vsakomur od 130.000 ljudi, ki so v zadnjem času ostali brez osebnega zdravnika in jim poleg tega zdravje nagaja, peša ali se jim slabša, pa tovrstne skrbi z iskanjem novega osebnega zdravnika zagotovo še dodatno izpodjedajo, izpodkopavajo in ogrožajo zdravje.

Prihaja čas, ko si bomo povprečno večkrat kot v drugih obdobjih leta ob trkanju s kozarci voščili na zdravje in se posledično morda večkrat kot v drugih obdobjih leta naslednji dan zbudili slabega zdravja, ker smo ob nazdravljanju pregloboko pogledali v kozarec. V tem hektičnem prednovoletnem času zagotovo velja paziti na svoje zdravje, tako telesno kot tudi mentalno. Včasih so bili ljudje bolj povezani z naravo in so tudi v njej iskali pot do zdravja. Še vedno se radi poslužujemo zdravilnih rastlin, saj menda »za vsako bolezen rož'ca raste«. V Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju lahko najdemo nekaj starih poimenovanj za rastline, katerih del besedne zveze je tudi zdravje. Repik je bil poznan kot vsega sveta zdravje, silj kot jelensko zdravje, kokošnica kot kurje zdravje in njivska ali kurja češnjica kot kozje zdravje.

In čeprav s prehrano in z zdravim načinom življenja res skrbimo za svoje zdravje, se nam lahko na neki točki zdravje omaja in takrat prav vsak od nas potrebuje pot do zdravja oziroma dostopno zdravstveno mrežo. Brez javnega zdravstva, ki je pred leti v mojem primeru (še) zelo dobro delovalo, bi sedaj zagotovo brali zapis z besedo tega tedna katerega od mojih sodelavcev.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša).