Povračilo

Povračila si lahko želimo ali pa se ga bojimo. Kot želeno povračilo običajno razumemo to, kar SSKJ2 opisuje v prvem pomenu povračila, tj. »kar se naredi, da komu kot nadomestilo, odškodnina« oz. v podpomenu »znesek, ki se da, dobi za kaj drugega, pričakovanega«.

V četrtek je vlada s sindikati javnega sektorja podpisala plačni dogovor, s katerim se bo med drugim zvišalo povračilo stroškov za prehrano (v tem kontekstu se uporabljata tudi zvezi regres za prehrano in nadomestilo za prehrano), in sicer s 4,94 na 6,15 evra.

Tudi povišani znesek povračila je pomilovanja vreden, ob sedanji inflaciji ne omogoča dostojnega obroka oz. obrokov in jasno kaže predvsem na odnos sindikatov javnega sektorja in vlade do javnih uslužbencev, ki bomo na bližnjih in daljnih volitvah in referendumih gotovo glasovali tudi z napol praznim želodcem.

Neko drugo vrsto povračila, ki smo mu bili priča v tem tednu, pa SSKJ2 opisuje v drugem pomenu besede povračilo, in sicer »kar se naredi zaradi enakega dejanja, ukrepa, ki ga je prej storil kdo drug«. Po sobotni eksploziji na mostu, ki povezuje Krim z Rusijo, je Putinova vojska v začetku tedna z raketami napadla več ukrajinskih mest, kar je povzročilo smrt velikega števila civilistov in uničenje številnih objektov.

Takšnih povračil pa se je res treba bati, sploh pri avtokratu, ki je najbolj nevaren takrat, ko je stisnjen v kot. Drugo vprašanje pa je, ali si strah pred povračilom sme privoščiti tudi napadena država.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: dr. Mitja Trojar.