Mineva 130 let od enega najhujših potresov na Slovenskem

Na današnji dan pred 130 leti je Ljubljano in njeno okolico stresel eden najmočnejših potresov na Slovenskem. Zgodil se je na velikonočno nedeljo in zajel območje z radijem približno 350 kilometrov, čutili so ga tudi na Dunaju, v Splitu in nekaterih italijanskih mestih, kot sta Firence in Assisi.

Po dolgi zimi z obilnimi snežnimi padavinami v Ljubljani je prišla deževna pomlad. Sobotnim poplavam na Ljubljanskem barju je kljub temu sledila sončna velikonočna nedelja. Zvečer ob enajsti uri in sedemnajst minut sta Ljubljano, Vodice in okolico prebudila močno tresenje tal in glasen hrup. Zrušili so se dimniki, strehe, popokale so stene in odpadali so strešniki. Mnogi so se zatekli na ulice, nekateri pa so ostali ujeti pod ruševinam. 

Potres je povzročil veliko gmotno škodo, umrlo je 21 ljudi. Zaradi posledic potresa so 11 odstotkov stavb v Ljubljani porušili, veliko jih je potrebovalo obnovo. Glede na podatke Arsa je bila navorna moč potresa z žariščem na globini 16 kilometrov 5,8 po evropski potresni lestvici, zato je bil to eden najhujših potresov v Sloveniji. Močnejši je bil le potres na Idrijskem iz leta 1511 z magnitudo 6,9.

Posledice potresa v Ljubljani leta 1895. FOTO: Press Release

V naslednjih desetih dneh je sledilo več kot sto popotresnih sunkov, ki so otežili obnovitvena dela. Cesar Franc Jožef I. je Ljubljano nekaj tednov po potresu osebno obiskal, urbanistično in arhitekturno obnovo pa naložil Maksu Fabianiju. Med drugimi so pri obnovi sodelovali še Ciril Metod Koch, Josip Vancaš in Artur Von Spindler.

Čeprav je potres povzročil veliko škodo, je Ljubljano spremenil v mesto evropskega merila. Njegovo obnovo je nadzoroval takratni župan Ivan Hribar. Med letoma 1895 in 1910 so zgradili 436 novih stavb, 655 so jih prizidali. Zgradili so tudi Zmajski most, ki je nadomesti prej leseni Mesarski most, številne parke, kanalizacijo in spomenike. Potres iz leta 1895 je spodbudil nastanek prvih potresno varnih gradenj in dve leti po potresu je na višji realki na Vegovi ulici v Ljubljani začela delovati prva potresna opazovalnica v Avstro-Ogrski monarhiji. 

Potresno premalo zavarovani

Kljub temu da je bila Slovenija ena izmed prvih držav, ki je uveljavila predpise o potresni varnosti, številne zgradbe pri nas ne ustrezajo tovrstnim standardom in niso potresno zavarovane. Območje Ljubljane je izredno problematično zaradi starega stavbnega fonda. Če bi se ponovil potres iz leta 1895, bi v prestolnici nastalo za okoli devet milijard evrov neposredne škode in dvakrat več neposredne. 

Seizmologi v Sloveniji vsako leto zaznajo okoli 2000 potresov in se jih za zdaj ne da napovedati. Strokovnjaki ocenjujejo, da je na dolgi rok v Sloveniji potresno ogroženih 200.000 stavb in 20 odstotkov vseh prebivalcev.