Brez vlaganj v razvoj tudi v gradbeništvu ne bo šlo

Medijska hiša Delo bo večmesečno poslovno kampanjo Investicije v gradbeništvu 2025 danes sklenila na slovensko-hrvaški poslovni konferenci v Opatiji, ki poteka v partnerstvu s hrvaško medijsko družbo Hanza Media, ki med drugim izdaja Jutarnji list. To je že četrta skupna slovensko-hrvaška poslovna konferenca o gradbeništvu. Prvič smo jo z družbo Hanza Media organizirali aprila 2022 v Portorožu, nato pa marca 2023 in marca 2024 v Opatiji.

Uvodna nagovora bosta imela Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo, in Oleg Butković, hrvaški minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo. Ministrica Bratušek je poudarila, da živimo v času hitrih sprememb. Prometna infrastruktura je bolj kot kadarkoli ključna za gospodarski razvoj, povezovanje regij in zagotavljanje kakovosti življenja. Vendar pa se hkrati soočamo z vedno večjimi izzivi, kot so podnebne spremembe, pritiski na okolje, urbanizacija in hitro razvijajoča se tehnologija. Ti izzivi zahtevajo celosten premislek o tem, kako načrtujemo, gradimo in vzdržujemo naše prometne sisteme.

»Posebej bi želela poudariti, da je prometna infrastruktura pomembna tudi z vidika obrambe države, v kolikor bi bili soočeni s tem. Želim si seveda, da se to ne bi zgodilo nikoli. Danes se v EU na različnih nivojih, od ministrskih, generalnih direktorjev kot na nivojih ekspertov, pogovarjamo o infrastrukturnih projektih dvojne rabe in o identifikaciji ključnih prometnih točk. Slovenija se zaveda svoje odgovornosti in tudi svoje obveznosti bomo izpolnjevali.«

Rekordne investicije v ceste in železnice

»Z veseljem lahko povem, da so investicije v gradnjo in vzdrževanje državnih cest in železnic v času sedanje vlade rekordne. Slovenija še nikoli ni toliko vlagala v svojo prometno infrastrukturo. Med najpomembnejše infrastrukturne projekte, ki so trenutno v gradnji, sodita druga cev predora Karavanke, ki je v zaključni fazi in bo povečal mednarodno povezljivost in tako imenovana tretja razvojna os, ki bo v prihodnosti potekala od severne proti jugovzhodni Sloveniji, od meje z Avstrijo do meje s Hrvaško. Trenutno je že v gradnji severni del, to je od priključka Velenje do priključka Slovenj Gradec.«

Leta 2023 je stekla tudi gradnja avtocestnega priključka Dragomer na odseku primorske avtoceste med Brezovico in Vrhniko, s katerim se želi razbremeniti priključek Brezovica, kjer zastoji mnogokrat segajo na območje razcepa Kozarje, ter zahodno in južno ljubljansko obvoznico.

Ko govorimo o železnicah, pa sta trenutno v teku dve največji investiciji - drugi tir Divača – Koper in prenova Ljubljanske železniške postaje – skupna vrednost 1,3 milijarde evrov. 

»Če smo uspeli v mandatu te vlade zagotoviti rekordna sredstva za prometno infrastrukturo, pa se tudi v Sloveniji pri investicijah soočamo s prenekaterimi izzivi. Dolgotrajni postopki umeščanja infrastrukturnih projektov v prostor so v naši državi že (pre)dolgo predmet razprav. Ti postopki pogosto zavirajo pravočasno izvedbo pomembnih projektov, kar negativno vpliva na gospodarski razvoj in kakovost življenja. Pridobivanje potrebnih dovoljenj in soglasij je pogosto zapleteno in časovno zelo dolgo. To povzroča zamude pri začetku in izvedbi projektov.

Kaj pa izzivi?

Za veliko projektov smo uspeli zagotoviti evropska sredstev, kjer dolgotrajni postopki umeščanja in javnih naročil otežujejo črpanje, kar lahko povzroči tudi izgubo EU financiranja za ključne projekte. Na tem področju našo državo čaka še veliko dela.

»V zadnjem obdobju pa se nam vse pogosteje dogaja tudi, da ponudbe gradbenih podjetij bistveno presegajo ocenjene vrednosti projekta. Ta trend postavlja tako naročnike kot izvajalce pred številne izzive. Eden glavnih razlogov za visoke ponudbene cene je rast stroškov gradbenih materialov in delovne sile. V zadnjih letih so se cene osnovnih gradbenih materialov, kot so beton, jeklo in asfalt, zvišale. Država in občine se zaradi visokih ponudbenih cen pogosto znajdejo v situaciji, ko morajo projekte ponovno razpisati ali pa prilagoditi obseg del, kar lahko vodi do zamud pri izvedbi nujno potrebne infrastrukture.«

Kot je še poudarila ministrica, je naša dolžnost, da skušamo z uspešnim sodelovanje najti možnost, da se projekti izvedejo učinkovito, kot tudi da se podjetja, ki izvajajo te projekte ustrezno razvijajo. Ob vseh načrtovanih investicijah v prometno infrastrukturo želimo, da se v okviru razpisnih pogojev vključijo gradbena podjetja, ki so sposobna načrtovane investicije v zahtevnih pogojih kvalitetno in pravočasno izvesti.

Slovenska gradbena podjetja so pred nekaj več kot 10 leti doživela veliko krizo, največja in najbolj usposobljena so propadla in vesela sem, da lahko povem, je dejala Bratušek, da je slovenska gradbena operativa spet sposobna sama izpeljati tudi največje in najtežje domače projekte.

Povezani tudi z morjem

Naši državi nista povezani samo s cestami in železnicami, ampak si delimo tudi morje. Koprsko pristanišče je v obdobju velikega investicijskega cikla oz. vlaganj v pristaniško infrastrukturo. Trenutno so v teku oz. planu naslednje večje investicije: podaljšanje severnega dela pomola I (kontejnerski pomol) in ureditev novih skladiščnih površin za kontejnerje, premik skladiščnih blokov, gradnja potniškega terminala, gradnja garažne hiše, gradnja novih parkirišč za avtomobile, ureditev Ankaranskega obrobnega kanala, če naštejem samo nekaj večjih.

Glavni cilj severno jadranskih pristanišč bi po oceni ministrice Bratušek moral biti - krepitev konkurenčne vloge Severnega Jadrana na svetovnem logističnem zemljevidu ter s skupnim razvojem prispevati k boljšim infrastrukturnim rešitvam. Severno jadranska pristanišča lahko le skupaj, z medsebojnim sodelovanjem in skupnimi projekti (kot so povezave z železnico, cestami in digitalnimi rešitvami), ponudijo zadostne kapacitete, ki bi v Jadran pritegnile še več tovora. Zdrava konkurenca med severno jadranskimi pristanišči je ključnega pomena za njihov skupni razvoj ter povečanje učinkovitosti in razvoj vsakega pristanišča posebej.

»Kot vidite, je načrtov in projektov veliko in pri mnogih se tako ali drugače srečujemo in povezujemo. Želim vam, da tudi na letošnjem forumu najdete čim več skupnih točk in hkrati poiščete rešitve za tista vprašanja, za katera se zdi, da nas razdvajajo,« je zaključila ministrica Alenka Bratušek.

Velik vpliv gradbenega sektorja

Oleg Butković, hrvaški minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo, je dejal, da je ponosen, da skupaj z ministrico Bratušek odpira že tradicionalno slovensko-hrvaško konferenco. Gradbeni sektor ima, kot je poudaril, velik vpliv na zaposlovanje in gospodarsko aktivnost. Infrastruktura pa je pomembna za  konkurenčnost. »Geopolitične krize, padec investicij, zmanjšanje obseg gradnje je samo nekaj izzivov, ki jih je treba premostiti. Problem je tudi pomanjkanje delovne sile.«

Današnje naložbe v prometno infrastrukturo na Hrvaškem znašajo nekaj več kot 4 milijarde evrov, od tega največ v železniško infrastrukturo. V zadnjem desetletju, pred dvajsetimi leti, je Hrvaška večinoma uspela zgraditi avtoceste. Smo pa lani dokončali avtocesto do Siska, odprli in predali v promet drugo cev predora Učka, končali smo gradnjo istrskega ipsilona, v razpisu pa je odsek na koridorju, križišču Žuta Lokva in Metković-Dubrovnik, s tem bomo pripeljali do konca gradnjo najpomembnejših avtocestnih tras na Hrvaškem.

Največja vlaganja v železniško infrastrukturo

»Tako so investicije v sektorju cestnega prometa večinoma usmerjene v gradnjo obvoznic in hitrih cest, predvsem v celinski Hrvaški, z namenom razbremenitve svetovnih središč, kot je Split, in boljše prometne povezave ter povečanja varnosti v cestnem prometu. Največji del vlaganj je v železniško infrastrukturo, z doslej največjimi vlaganji nekaj več kot milijardo in pol evrov, v naslednjih desetih letih pa bodo te naložbe znašale okoli šest milijard evrov. Naš končni cilj je spraviti železnico na suvereno raven, kar nam uspeva s sočasno gradnjo in obnovo železniške infrastrukture in cest. Železnice pa so socialno najbolj dostopno prevozno sredstvo, obenem pa ekološko najbolj sprejemljiva oblika prometa, zato kontinuirao delamo na tem, da čim več potnikov ohrabrimo za uporabo železnice, zato smo na ravni vlade sprejeli različne vrste ugodnosti, kot na primer brezplačne prevoze za določene skupine, npr. za otroke.....«

Začelo se je priprava za izdelavo novega sistema cestninjenja na vseh avtocestnih odsekih, ki ga izvajajo Hrvaške avtoceste in koncesionarji, in najkasneje v dveh letih naj bi imeli elektronsko brezstično cestninjenje s prostim pretokom in brez ustavljanja voznikov. »Začeli smo s prenovo flote Croatia Airlines, kamor sta lani, ko je Croatia Airlines praznovala 35. obletnico, prispela prva dva nova Airbusa, s temi 15 novimi letali Airbus 220 pa bo Croatia Airlines obogatena do konca leta 2027.«

Poleg gradnje velikih kontejnerskih terminalov na Reki je preporod na hrvaški obali, kjer se gradijo in obnavljajo pristanišča po vsej obali in teh naložb je za več kot 500 milijonov evrov, večinoma podprtih iz evropskih sredstev, je še dejal minister.

»Sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi podjetji pri infrastrukturnih projektih ni le priložnost za skupen napredek, ampak tudi za krepitev vezi med državama, kar bo ustvarilo podlago za krepitev regionalne konkurenčnosti.«

Napoved rasti evropskega gradbeništva

V pozdravnem nagovoru je Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta skupine Kolektor in direktor medijske hiše Delo, je med drugim poudaril, da se je evropsko gradbeništvo v lanskem letu skrčilo za 1,5 odstotka. Se pa v tem letu obeta gradnja več infrastrukturnih kot tudi visokogradenjskih projektov. Posledično se za letos napoveduje rast evropskega gradbeništva. »To je dobra napoved, zelo vzpodbudne napovedi pa prihajajo iz Nemčije. Dohodna naročila v gradbeništvu so se v letu 2024 povečala za 5,7 odstotka, kar se bo poznalo v naslednjih letih, v letu 2024 pa so same gradnje zabeležile padec 4 odstotka.«

Podobno kot v Evropi, je dodal Petrič, so se v lanskem letu javne investicije v gradbeništvo krčile tudi v Sloveniji. Po letih visoke rasti se je obseg javnih gradbenih del v letu 2024 znižal za 9 odstotkov v primerjavi z letom prej. Obseg gradbenih del se je zmanjšal predvsem zaradi manj naročil in odlašanja pri nekaterih načrtovanih investicijah. Vrednost vseh gradbenih del je leta 2024 znašala okoli 2,7 milijona evrov oziroma 9 odstotkov manj kot leta 2023. »Letos pričakujemo rast, slovensko ministrstvo za infrastrukturo, za njihove investicijske projekte predvideva skoraj petino več sredstev glede na leto 2024. Gre za projekte namenjene protipoplavni zaščiti in obnove, ter investicije iz načrta za okrevanje. Rast javnih investicij v gradbeništvu se planira tudi za leto 2026, okoli 10 odstotkov. Govorimo seveda o načrtovani porabi. Dejanska realizacija bo odvisna od uspešnosti črpanja sredstev in priprave projektov.«

Napovedi pa po Petričevih besedah ostajajo slabe na področju visokih gradenj - statistika izdanih gradbenih dovoljenj napoveduje manjšo gradnjo stavb. Na prihodnje projekte bodo vplivali tudi pričakovani stroški gradnje. Po eni strani se stroški financiranja znižujejo zaradi znižanja ključnih obrestnih mer Evropske centralne banke, ki naj bi se letos še nadaljevalo.

Pomanjkanje delovne sile

»Po drugi strani pa se gradbeni stroški višajo. Cene gradbenih storitev so v letu 2024 narasle za 3,2 odstotka. Rast stroškov materiala se je sicer v zadnjem letu umirila, kar pa ne velja za stroške dela. Gradbeništvo se namreč kljub umirjanju aktivnosti spoprijema s pomanjkanjem delovne sile, kar povečuje te stroške. Gradbinci zato delavce iščejo tudi v tujini, tako da je polovica njihovih zaposlenih tujih državljanov.«

Medtem ko smo se v Sloveniji spopadali z zmanjšanjem gradbenih investicij, na Hrvaškem zaznavajo rast gradbenih dejavnosti, kar ponuja možnost za čezmejno sodelovanje, je še dodal Petrič. »Na Hrvaškem, kljub drugačnim trendom v nekaterih gospodarsko razvitih državah EU, gradbeništvo beleži pomembno rast. Vrednost gradbenih del se je v prvih osmih mesecih lani povečala za 16 odstotkov glede na enako obdobje leto prej. Rast je spodbujena z velikimi investicijami, financiranimi iz Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, obnovo potresno prizadetih območij ter zasebnimi in javnimi investicijami.«

Gradbeni sektor na Hrvaškem danes zaposluje približno 150 tisoč delavcev, kar predstavlja več kot devet odstotkov celotne zaposlenosti v državi. Skoraj polovica delavcev v gradbenem sektorju prihaja iz tujine. Trenutno v gradbeništvu primanjkuje več deset tisoč delavcev.

Po koncu tega obdobja se na Hrvaškem pričakujejo veliki investicijski cikli v projekte železniške infrastrukture, energetike, dostopnega stanovanja, obnove državnih cest in avtocest, prav tako pa tudi neizogibne investicije v turistične objekte in turistično infrastrukturo ter zelo pomembne investicije v športne objekte, je še dejal Petrič.

»Naj ob koncu poudarim, da brez vlaganj v razvoj tudi v gradbeništvu ne bo šlo. Razen naftne industrije, je gradbeništvo najmanj digitalizirana panoga. Evropska komisija si zato z uvajanjem naprednih tehnologij, kot je BIM, in splošne digitalizacije prizadeva povečati učinkovitost gradbenega sektorja in s tem zagotoviti večjo vrednost za javna sredstva. Namreč gradbeništvo v Evropski uniji predstavlja kar devet odstotkov BDP. Po poročanju EU BIM Task Group, se ob ustrezni stopnji digitalizacije in uvedbi BIM lahko pričakuje od 10 do 20 odstotkov prihrankov pri projektih visokih gradenj in infrastrukturnih projektih. Kar je veliko,« je zaključil Stojan Petrič.

Gradbeni projekti do 2030

Kot uvod v prvo okroglo mizo bo profesor Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani predstavil makroekonomski pomen domače gradbene industrije.

Tema prvega omizja bodo gradbeni projekti do leta 2030 in možnosti sodelovanja slovenskih in hrvaških gradbenih podjetij. Z moderatorjem Mislavom Togonalom s HRT se bodo pogovarjali Kristjan Mugerli, direktor Kolektorja CPG, Gregor Jernejc, namestnik glavnega direktorja in direktor področja inženiring in tuji trgi v podjetju GH Holding, Mirjana Čagalj, podpredsednica Hrvaške gospodarske zbornice za gradbeništvo in promet (HGK), Ivica Budimir, predsednik uprave Hrvaških cest, in Ivan Kršić, predsednik uprave HŽ Infrastruktura ter Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije.

Vpliv novih tehnologij

Pred drugo okroglo mizo bo generalni direktor GrECo International Damir Pelak predstavil obvladovanje tveganj pri mednarodnih gradbenih projektih.

Rdeča nit druge okrogle mize pa bo vpliv novih tehnologij na produktivnost v gradbeništvu. Na njej bodo mnenja soočili Miha Lampret, direktor prodaje v Kolektor Kolingu, dr. Tomaž Vuk, predsednik uprave Alpacem Cement, dr. Simon Savšek, vodja predstavništva Skupine EIB v Sloveniji, Veljko Nižetić, direktor Strabaga Hrvatska, ter Sanjin Purić, predsednik uprave GP Krk, ter Denis Šikljan, predsednik uprave DDG Group, specializirane za razvoj nepremičninskih projektov, investicije in gradbeništvo.