Cilj evropske komisije: tri milijarde novih dreves do leta 2030

Vsak lahko posadi drevo, je sklenila evropska komisija in se v sklopu strategije za biotsko raznovrstnost lotila pobude, po kateri naj bi do leta 2030 v Evropi zasadili najmanj tri milijarde dodatnih dreves. Cilj je ambiciozen, da ga bo EU dosegla, pa potrebuje motivirane Evropejce, ki bodo drevesa sadili in poskrbeli tudi za njihovo rast. Po zadnjih podatkih aplikacije Map My Tree je bilo posajenih in prijavljenih 12.562.681 dreves, od teh prek 930 iz Slovenije.

INFOGRAFIKA: Delo

Da bi izboljšala kakovost gozdov v EU, je komisija objavila posebno gozdarsko strategijo za leto 2030, ki temelji na strategiji o biotski raznovrstnosti in velja za eno vodilnih pobud Evropskega zelenega dogovora. Njen cilj je med drugim zmanjšati emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 in do 2050 doseči podnebno nevtralnost. Osrednja vloga pri doseganju strategije je namenjena gozdovom. Ti pokrivajo 45 odstotkov evropskega ozemlja, gostijo 80 odstotkov biotske raznovrstnosti planeta, od njih pa je odvisno preživetje 25 odstotkov ljudi.

Obstoječa drevesa so še vedno prva skrb

S pobudo o treh milijardah dreves do 2030 želi komisija Evropi vrniti naravo, to je povečati z gozdovi in drevesi pokrite površine, okrepiti njihovo odpornost in se postaviti po robu podnebnim spremembam, pri čemer sajenje novih dreves, kot opozarja, »ne sme biti alternativa ohranjanju obstoječih, ki ostajajo naša prva skrb, temveč zgolj dodatno prizadevanje za povečanje pokritosti z drevesi v EU«. Drevesa so resda ključni del rešitve za boj proti podnebnim spremembam in proti izgubi biotske raznovrstnosti, poudarjajo, vendar ta zaveza sama po sebi ne bo rešila ne krize podnebja ne krize biotske raznovrstnosti. Tri milijarde dreves predstavlja površino, veliko dva milijona hektarjev, ki bi lahko iz ozračja že do leta 2030 odstranila do štiri milijone ton CO2, do leta 2050 pa celo 15 milijonov ton.

Po nekaterih ocenah je v EU v obdobju 2010-2015 vsako leto zraslo skoraj 300 milijonov dreves. Cilj je podvojiti to zeleno množico oziroma do leta 2030 zasaditi tri milijarde dodatnih dreves.

Z največ dodatnimi zasaditvami, nekaj nad petimi milijoni dreves, se lahko doslej pohvali Belgija. FOTO: Mihai Barbu EU

Evropska komisija se zaveda, da je uspeh zaveze »močno odvisen od pobud na lokalni ravni«, zato posameznike, lastnike zemljišč, združenja, podjetja, mesta in regije poziva k sodelovanju. Z največ dodatnimi zasaditvami, nekaj nad petimi milijoni dreves, se lahko doslej pohvali Belgija, Slovenija ima zabeleženih 935 dreves, od teh so jih dobro tretjino posadili v pomurski regiji, dobrih 250 v podravski in nekaj čez 180 v goriški regiji.

Kako pravilno zasaditi »novo« drevo?

»Nova« drevesa je treba posaditi in gojiti ob polnem spoštovanju ekoloških načel. To pomeni, da je treba posaditi in gojiti pravo drevo na pravem mestu za pravi namen, kar zahteva dolgoročno načrtovanje in spremljanje.

V praksi to pomeni, da je treba pravo mešanico drevesnih vrst saditi tako v gozdovih, kot na podeželju in v mestih, ne pa tudi na območjih visoke naravne vrednosti, kot so barja, močvirja, šotišča in travišča. Sajenje dreves v mestih je lahko zelo koristno tudi v manjšem številu, medtem ko lahko sajenje na podeželju prinese dodatne sinergije v povezavi s kmetijsko-gozdarskimi ali krajinskimi značilnostmi. Uporabimo le avtohtone drevesne vrste, razen če je mogoče dokazati, da niso več prilagojene predvidenim podnebnim, talnim in hidrološkim razmeram.

Drevesa morajo biti posajena dodatno in ne kot del običajnega sajenja dreves, poleg tega morajo prinašati koristi za biotsko raznovrstnost in podnebje. FOTO: Jure Eržen/Delo

Šteje tudi drevo na balkonu

V strokovni službi Evropske komisije za okolje se zavedajo, da »imajo prebivalci v mestnih blokih in hišah omejene možnosti in morajo pokazati več iznajdljivosti«: »Zato lahko ob upoštevanju ekoloških načel štejejo tudi drevesa na balkonih, sploh če gre za del ozelenitev streh in stavb.« To pomeni, dodajajo, da bo takšna ozelenitev prispevala k ohlajanju v vročih mesecih, biotski pestrosti v mestu, zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov ali zadrževanju vode. Svetujejo uporabo avtohtonih vrst, nikakor ne tujerodnih invazivnih vrst, ob tem pa, poudarjajo, razmislimo tudi, kako bomo skrbeli za takšno drevo ali grm, da bo uspevalo in da ga čez nekaj let ne bomo zavrgli in zamenjali z drugim. »Štelo torej ne bo vsako okrasno drevesce ali rastlina v loncu, z nekaj zdravega razuma in ob spoštovanju opisanih ekoloških načel pa lahko tudi na balkonu ali terasi posajeno drevo zabeležimo na aplikaciji Map My Tree in prispevamo k skupnemu cilju,« še navajajo v strokovni službe Evropske komisije.

Štejejo vsa drevesa, posajena po 20. maju 2020, ko je bila sprejeta strategija EU za biotsko raznovrstnost. Toda drevesa morajo biti posajena dodatno in ne kot del običajnega sajenja dreves, poleg tega morajo prinašati koristi za biotsko raznovrstnost in podnebje. To pomeni, da invazivne tujerodne vrste ne štejejo. Mogoče pa je posaditi katero koli avtohtono drevo - razen tistih, ki niso primerna za določene podnebne, talne in vodne razmere.