Evropska unija se podnebnih sprememb in načetega zdravja gozdov, s tem pa tudi širjenja zelenih površin v mestih in na podeželju, loteva s prav posebno pobudo – s sajenjem dreves. Cilj je tri milijarde novih dreves do leta 2030, kar pomeni zasaditev dveh milijonov hektarov površin po vsej EU.

»V pobudo se lahko vključi vsakdo – posameznik, organizacija in skupnost,« pravijo na slovenskem predstavništvu evropske komisije. Zavedajo se, da bo uspeh odvisen od pobud na lokalni ravni, ki naj naslovi lastnike zemljišč, združenja, podjetja in javne ustanove v vaseh, mestih ter regijah. Posameznik lahko posadi drevo in ga zabeleži na odprti aplikaciji MapMyTree. Druga možnost je, da se udeleži akcij zasajanja dodatnih dreves, ki jih organizirajo občine in različne organizacije. Pogosto so prav motivirani posamezniki pobudniki tovrstnih aktivnosti v lokalnem okolju, sicer pa je pri pobudi o zasaditvi treh milijard dreves pomembno, kot pravijo v komisiji, da se zavedamo ekoloških načel in da poskrbimo, da bodo posajena drevesa uspešno rasla.

Evropska komisija želi do leta 2030 spodbuditi zasaditev treh milijard dreves. Posameznik lahko posadi drevo in ga zabeleži na odprti aplikaciji MapMyTree.  FOTO: Lukasz Kobus EU

Na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) pripisujejo drevesom velik pomen tako za okolje kot za zdravje ljudi, še posebej v obdobjih vremenskih in temperaturnih odklonov, kakršnim smo v Evropi priča v zadnjem obdobju. »Drevesa s krošnjami vplivajo na večje osenčenje urbanih površin in s tem na omilitev vročine ter preprečevanje nastanka toplotnih otokov,« pojasnjujejo. Dokazano je, da lahko drevesa v urbanem okolju v toplejšem delu leta znatno znižajo temperaturo zraka, s tem pa vplivajo tudi na ugodnejše pogoje za življenje in zdravje prebivalcev mest.

Temperaturne razlike med mesti z veliko drevja in zelenja in tistimi, kjer prevladujeta beton in pločevina, lahko po nekaterih raziskavah znašajo tudi 12 stopinj Celzija. Za toliko namreč lahko drevesa v urbanem okolju znižajo temperaturo zraka.

FOTO: EU/Claudio Centonze

Temperatura narašča tudi na podeželju

Tovrstnim nevšečnostim pa niso izpostavljena samo urbana okolja, temveč tudi ruralna, ki so sicer bolj poraščena z gozdovi. Kot pojasnjujejo na zavodu za gozdove, se temperatura dviga tako v ruralnem kot v mestnem okolju; a spremembe so izrazitejše v urbanih okoljih. »Prebivalci Slovenije smo lahko srečni, da je gozdnatost države velika, saj bi podnebne spremembe lahko vplivale tudi na dvig temperatur v ruralnem okolju,« dodajajo.

V Sloveniji raste 71 avtohtonih drevesnih vrst. Pri oceni primernosti posameznih drevesnih vrst za urbano okolje je treba upoštevati vrsto dejavnikov, da drevo v nekem urbanem okolju uspešno raste, blagodejno vpliva na okolico in ne predstavlja nevarnosti, poudarjajo na zavodu: »Podnebne spremembe sicer predstavljajo močan pritisk na nekatere drevesne vrste v gozdovih, težko pa njihovo številnost popravljamo z vnosom v urbana okolja, kjer so podnebni ekstremi še bolj izpostavljeni in so drugačne razmere za njihovo rast.« Sicer pa je dobrodošlo, pravijo, da so urbana drevesa tudi vir čebelje paše, med njimi so jelka, vsi javorji – gorski javor, maklen, ostrolistni javor –, lipovec in lipa, macesen, bori, pravi kostanj, divja jablana in hruška, vrbe, hrasti in divja češnja.

»Drevesa s krošnjami vplivajo na večje osenčenje urbanih površin in s tem na omilitev vročine ter preprečevanje nastanka toplotnih otokov,« pojasnjujejo v zavodu za gozdove. FOTO: Mihai Barbu EU

Dežela gozdov

Slovenija sodi med najbolj gozdnate države v Evropi, takoj za Švedsko in Finsko. Gozdovi pokrivajo kar 58 odstotkov našega ozemlja, pretežni del pa predstavljajo bukovi, jelovo-bukovi in bukovo-hrastovi gozdovi. Kar 77 odstotkov gozdov je v zasebni lasti, preostalih 23 odstotkov pa v lasti države in občin. Zasebna gozdna posest je zelo razdrobljena, pravijo na ZGS, saj povprečna posest obsega okoli 3,2 hektara. Celotna površina gozdov Slovenije je v lasti več kot 400.000 gozdnih posestnikov, takšna razdrobljenost pa otežuje strokovno delo in optimalno izrabo lesa v zasebnih gozdovih.

Gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji je po oceni zavoda sicer dobro organizirano in temelji na zavezanosti viziji zagotavljanja trajnostnega razvoja gozdov kot ekosistemov v smislu njihove biotske raznovrstnosti ter vseh njihovih ekoloških, proizvodnih in socialnih funkcij s sonaravnim in večnamenskim gospodarjenjem, kar je kot osnovno vodilo zapisano v nacionalnem gozdnem programu.   

Najbolj gozdnati sta Kočevska in Notranjska

Zavod za gozdove izdeluje gozdnogospodarske načrte, v katerih so opisani stanje gozdov in njihove razvojne težnje, določeni so cilji gospodarjenja v prihodnje – tudi ob upoštevanju analize gospodarjenja v preteklosti – ter smernice in ukrepi za racionalno uresničitev postavljenih ciljev. Na podlagi teh načrtov revirni gozdarji svetujejo lastnikom gozdov, kako načrtovati ukrepe in najbolje gospodariti z gozdovi.

Posledice podnebnih sprememb in sanacije posledic naravnih ujm, iskanje širšega trajnostnega ravnotežja med številnimi interesi v gozdu pa so nekateri izzivi, ki zahtevajo nenehen razvoj pri gospodarjenju z gozdovi. Gozd je najobširnejši krajinski element, pri čemer so pritiski nanj zaradi širitve naselij v primestni in kmetijski krajini veliki. Površina gozdov se med različnimi območji Slovenije razlikuje, najbolj gozdnati sta območji Kočevske in Notranjske, najmanjši delež gozdov pa je v Prekmurju.

    

Strategija obnavljanja poškodovanih gozdov

Zaradi podnebnih sprememb so naravne ujme čedalje pogostejše, spremenili pa so se tudi rastni pogoji tako za domače kot tujerodne drevesne vrste. V novih razmerah so nekatere vrste uspešnejše in izpodrivajo vrste, ki jim spremenjene razmere manj ustrezajo. Ob hitrih spremembah je vrstna pestrost domačih vrst ogrožena, zato strategija obnavljanja poškodovanih gozdov v Sloveniji predvideva aktivno gospodarjenje s tremi tujerodnimi vrstami, in sicer robinijo, ameriško duglazijo in črnim orehom. 

Lastniki gozdov v Sloveniji pri izbiri dreves za posek niso samostojni, opozarjajo strokovnjaki ZGS. Izbere in določi jih revirni gozdar po predhodnem svetovanju in skupni izbiri z lastnikom gozdov. Pri tem se upoštevajo usmeritve iz gozdnogospodarskih načrtov. Lastnikom gozdov pristojni zavod po predhodnem svetovanju določa tudi dela za obnovo in nego mladega gozda in v okviru teh del tudi zatiranje tujerodnih drevesnih vrst, kjer je to potrebno.