Nekoč smo barviti sladoledni tris Planica iz kartonaste embalaže rezali v rezine, ko je v domove prišel v plastični embalaži, je bila ta nadvse pravšnja še za zamrznitev polnjenih paprik in čuftov, pozimi tudi (segedin) golaža. Planica, ki je dobila ime po sneženi kraljici izpod Ponc, je večna kraljica poletja. Ostaja najbolj priljubljen sladoled največje mlekarne v Sloveniji, letos praznuje svojih sladkih petdeset let.

V Ljubljanskih mlekarnah na leto izdelajo 800 ton planice, kar predstavlja dvainpetdeset odstotkov vsega sladoleda, ki ga proizvedejo na leto. Planica se za legendarno Lučko, ki se je kot prvi domači sladoled na palčki rodila že leta 1958, in desetletje starejšega Alpskega mleka, prvega trajnega mleka v Sloveniji, uvršča med njihove najstarejše znamke.

Planico so med ljubitelje sladoleda poslali leta 1974 v obdobju velike priljubljenosti smučarskih skokov in poletov. Tega leta so namreč pod Poncami zaznamovali 40-letnico smučarskih poletov, olimpijski podprvak z velike skakalnice na igrah v Saporu in prvi svetovni prvak v smučarskih poletih v Planici (iz leta 1972) Švicar Walter Steiner je tedaj s 169 metri izenačil svetovni rekord Heinza Wosipiwa iz Oberstdorfa.

Pristal je tudi pri 177 metrih, vendar je padel in to ni štelo za svetovni rekord, je pa spodbudil inovacije na letalnici in pravo skakalno revolucijo. Kot povzema vodja korporativnega komuniciranja v mlekarni Maja Kalan Pongrac, je bila prva sladoledna planica tistega leta po pripovedovanju ene od nekdanjih sodelavk Ljubljanskih mlekarn, ki se je tam zaposlila ravno tistega leta, v obliki skakalnice, imela je celo utore, ki naj bi predstavljali sledi skakalnih smuči.

Planico so na začetku pakirali v kartonaste škatle. FOTO: arhiv Ljubljanskih mlekarn

Receptura Planice se v pol stoletja ni spremenila, enaki so okusi in enakovredno ostaja tudi razmerje med njimi, vse spremembe, ki jih je doživel ta sladoled, pa gre po besedah sogovornice pripisati razvoju živilske industrije oziroma živilski tehnologiji.

Tudi potrošniki še vedno prisegajo nanjo prav zaradi priljubljenega okusa iz svojega otroštva in prav to, da se ni spremenila, šteje za največji kapital znamke. Prednost je, poudarjajo v Ljubljanskih mlekarnah, da je izdelana iz svežega slovenskega mleka in smetane, saj prihaja iz edine velike slovenske mlekarne, ki je hkrati tudi sladoledarna.

Kar družinsko ime

Planica je pred šestimi leti postalo kar družinsko ime za trislojne sladolede, saj so uvedli nove različice okusov. Vsako leto uvedejo novo, v letošnjem jubilejnem letu in jubilejni seriji ob 50-letnici so trojico okusov obogatili s koščki jagode, čokolade in burbonske vanilje. Kot pritrjuje sogovornica, so s prodajo zelo zadovoljni, a to je omejena serija, in ko bo pošla, je ne bo več mogoče kupiti.

Ko so predlanskim v sodelovanju s podjetjem za tržne raziskave Valicon prišli do dna vprašanju, kateri okus v planici je potrošnikom najbolj všeč – najljubši jim je čokoladni (41 odstotkov), sledi vaniljev (36 odstotkov) in nazadnje jagodni (23 odstotkov) –, so to dejstvo uporabili tudi v planici leta 2022. Okusi so bili količinsko razporejeni po tem razmerju, ne enakovredno, skoraj polovico banjice je torej zavzemala čokolada. Letošnja planica nosi okus ledene kave (kava, burbonska vanilja in smetana), v minulih poletjih pa so v ponudbo uvrstili že tudi Rajsko, Kraljevsko, Gozdno, Belo in Čoko Planico. A nobena od kombinacij ni presegla klasike.

Ob 35-letnici sladoleda je bil na Cankarjevi v Ljubljani dosežen Guinnessov rekord s 35-metrsko planico. FOTO: Blaž Samec

Planica je kraljica rekordov, s svetovnim pa se ponaša tudi istoimenski sladoled. Ob 35. obletnici njegove izdelave leta 2009 so na Cankarjevi v Ljubljani poleteli naproti Guinnessovemu rekordu in s 35,2 metra dolgo sladoledno banjico je bila Planica tudi zares razglašena za najdaljši sladoledni posladek na svetu, ki se je vpisal v znamenito knjigo rekordov 2010. Tega podviga so se zaradi zamrzovanja lotili v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan (IJS).

Kot je tedaj za Delo povedal strokovni sodelavec na IJS Tine Oblak, je bila njihova prvotna zamisel, da bodo sladoled shladili na primerno temperaturo s tekočim dušikom, a so že po prvem testiranju ugotovili, da se bo dušik prehitro segrel. Zato so na koncu uporabili kombinacijo suhega ledu in tekočega dušika. Na IJS so postopek zamrznitve pripravljali več kot dva meseca in so pred dogodkom izvedli pet testiranj zamrznitve. Zanjo so potrebovali 60 kilogramov suhega ledu in okoli 20 litrov tekočega dušika, za postavitev hladilnega sistema so na dan rekorda imeli pet ur časa, projekt pa je izvedla kar 40-članska ekipa.

Celo na Kitajsko

Aprila covidnega leta 2020 so Ljubljanske mlekarne iz Luke Koper na Kitajsko odpremile prva dva ladijska kontejnerja sladoleda Planica, kar je štelo za pomemben preboj podjetja, zlasti v luči razmer ob pandemiji. Kot so tedaj poudarjali njihovi vodilni, je prodaja njihovega trajnega mleka na Kitajskem prinašala dobre rezultate. Kitajski potrošniki zahodne živilske izdelke povezujejo z visoko kakovostjo in jih imajo za nekakšen prestiž, zato so se odločili še za dopolnitev asortimana s sladoledi. Napovedali so, da bodo tistega leta na Kitajsko odpremili skupno 43 ton planice. V prvi pošiljki je tja odpotovalo skoraj 35.000 kosov planice okusov tropic in čoko v litrski embalaži.

V Ljubljanskih mlekarnah vse od leta 1974 izdelujejo sladoled Planica. FOTO: Anže Petkovšek

Na Kitajsko sladoleda trenutno ne izvažajo, so povedali, sicer pa je živilska industrija, tudi mlečna, zelo lokalno orientirana. »A Ljubljanske mlekarne so v veliki francoski skupini Lactalis, pod katero sodimo, ena od le treh sladoledarn, ki jih imajo. Preostali dve sta v Južni Afriki in Indiji. Kot zanimivost lahko povem, da imajo na sedežu Lactalisa v Lavalu, kjer imajo impresivno butično restavracijo, s takšnim naborom izbranih izdelkov, da se samo čudiš, v ponudbi tudi naš sladoled na palčki Maxim Premium. Ponosni so, da imajo v svojem portfelju tudi sladoledarno, kar sicer za mlekarne ni pravilo, ampak prej izjema,« je še dodala Maja Kalan Pongrac. Tako kot je bolj kot ne izjema, da bi planico uživali ob gledanju Planice.

Kar 90 odstotkov sladoleda se pri nas še vedno proda v toplejši polovici leta, med majem in septembrom, na prodajo pa vidno vpliva že poletno deževje ali ohladitev.