Novo mesto in življenje v njem že od nekdaj zaznamuje reka Krka, z njo pa tudi mostovi. In njihovo število raste. Pred dnevi so uradno odprli novo brv za pešce in kolesarje, natezni trak, ki ima debelino samo 42 centimetrov in premošča reko z razponom 130 metrov. Avtorji so inženirja Marjan Pipenbaher in Tomaž Weingerl ter arhitekta Blaž Budja in Rok Jereb. Na odprtje čaka še en že narejen most za pešce pri novomeški bolnišnici, v bližnji prihodnosti pa bo dolenjska prestolnica dobila še štiri mostove, prav tako s Pipenbaherjevim podpisom.

Marjan Pipenbaher: Vsem mostovom poskušam dati značaj in dušo

Brv v Irči vasi je velik inženirski dosežek, saj so na svetu le trije daljši na ta način zgrajeni mostovi, njena arhitekturna zasnova pa je edinstvena v radiju 500 kilometrov. To je arhitekturno čist, konstrukcijsko inventiven, v svetovnem merilu unikaten most in tudi za snovalce pomeni kvalitativni skok v dizajnu, saj je brez podpor v strugi in v enem razponu premošča reko Krko.

Zahtevna gradnja

»Gradnja teh mostov je tehnološko izredno zahtevna,« pravi svetovno znani inženir in projektant mostov Marjan Pipenbaher. Ta tip se v glavnem uporablja za premoščanje globokih kanjonov, rek in drugih naravnih ovir, kjer ni mogoče postaviti vmesnih podpor ali pa bi bilo to izredno drago oziroma ne bi bilo sprejemljivo z vidika ohranitve narave.

Marjan Pipenbaher, ki je v začetku leta postal tudi Delova osebnost leta, pravi, da se kljub štirim desetletjem projektiranja še vedno nenehno uči in izpopolnjuje. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda

»Gradnja mostov po tehnologiji nateznih trakov je v bistvu tehnološka izpeljanka obešenih mostov, kjer so v tanko mostno konstrukcijo, ki ima linijo plitke verižnice, vgrajeni nosilni kabli. Danes se ta tip v svetu v glavnem zelo učinkovito uporablja pri gradnji mostov za pešce in kolesarje z razponom od 80 do 150 metrov, kjer so obremenitve bistveno manjše kot pri cestnih ali železniških mostovih. Ti mostovi so zame najlepši primer inženirskega minimalizma, ki ga je apliciral pri svojih konstrukcijah znani italijanski inženir in arhitekt Pier Luigi Nervi sredi 20. stoletja,« pojasnjuje Pipenbaher in poudarja, da je projektant mostu prvi, ki mora razumeti in točno vedeti, kako se bo ta gradil.

Ideje, ki se ne dajo realizirati, so žal lahko samo perfektne instalacije, ki ne morejo zaživeti v realnosti. V Irči vasi sta tehnološki izziv sprejela in združila moči podjetji CGP Novo mesto, ki je bilo glavni izvajalec del, in Freyssinet Adria, ki je poskrbela za dobavo in instalacijo kablov ter betonskih segmentov.

»Inženir Danilo Malnar je kot odgovorni vodja del razumel in sprejel izziv graditve tako unikatne in izvedbeno zahtevne inženirske konstrukcije ter se zares iskreno trudil do konca gradnje mostu. Omeniti moram tudi inženirja Iztoka Likarja, ki je skrbel za instalacijo kablov, prednapenjanje in montažo segmentov voziščne konstrukcije. Vsem kolegom, ki so sodelovali pri projektiranju in gradnji mostu, zares iskreno hvala. Bili smo dober tim, enotni, strokovno odgovorni in kompetentni vsak na svojem področju. Še posebej pa bi se rad zahvalil svojemu kolegu, sodelavcu inženirju Tomažu Weingerlu in arhitektu Blažu Budji, ki sta skrbela za pripravo izvedbene projektne dokumentacije ter ves čas spremljala in kontrolirala gradnjo,« je povedal sogovornik in dodal, da je projektiranje trajalo nekaj mesecev. Pri tem mostu so uporabili inventivne in tudi popolnoma nove tehnološke rešitve pri montaži segmentov s posebnim vozičkom, ki je potoval s specialno oblikovanimi kolesi po plastičnih zaščitnih ceveh, v katerih so bili predhodno vgrajeni kabli. »Mislim, da bodo v svetu od sedaj naprej to tehnološko rešitev s pridom uporabili pri gradnji novih mostov po tehnologiji nateznih trakov. Upam, da jo bomo kmalu tudi mi pri podobnem mostu za pešce z razponom 145 metrov, ki bo stal ob novem cestnem mostu na severni obvozni hitri cesti Novega mesta.«

Prvi so most v Irči vasi uradno prevozili mladi kolesarji. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda

Pipenbaher je namreč avtor in soavtor še štirih mostov, ki jih bo v bližnji prihodnosti dobilo Novo mesto. Skupaj z arhitektom Janezom Koželjem so prejeli prvo nagrado na natečaju za most čez Krko na hitri obvozni cesti, ki je del trase tretje razvojne osi od priključka na avtocesto v Novem mestu do priključka Maline. Na trasi hitre ceste je predviden tudi oblikovno zanimiv asimetričen avtocestni most čez Krko, ob katerem bo še ločen most za pešce in kolesarje, zgrajen po enaki tehnologiji kot most v Irči vasi. Ta mostova, katerih investitor je Dars, bi lahko bila že zgrajena, če ne bi bilo pritožb lokalne skupnosti.

Lani je bil zaključen tudi javni anonimni natečaj za most čez Krko na zahodni novomeški obvoznici. To bo še posebej lep cestni most dolžine 500 metrov, pod katerim bo nad reko obešen 175 metrov dolg jekleni most za pešce in kolesarje. Skupaj z ekipo arhitektov iz biroja AtelierArhitekti, ki jo je vodil Jurij Kobe, so osvojili prvo nagrado na natečaju za arhitekturno in konstrukcijsko rešitev mostu in tako pridobili možnost za podpis pogodbe za projektiranje mostu. Pod mostom bo parkovna ureditev s stezo za pešce in kolesarje. Sprehod med kolonado stebrov ter čez reko bo za sprehajalca ali kolesarja posebno doživetje.

Nenehno učenje

Petinšestdesetletni Marjan Pipenbaher, letošnja Delova osebnost leta, pravi, da se kljub štirim desetletjem projektiranja še vedno uči in izpopolnjuje: »Ključno je, da razumeš, da brez teorije ni prakse in obratno. Včasih se pri kakšnih dinamičnih analizah vpliva turbulentnega vetra na vitko konstrukcijo počutim bolj inženir fizike kot gradbeni inženir. In v vseh teh letih dela sem se naučil, da je problem lahko vedno večji od trenutnega znanja. Ampak prav to je nenehen izziv, ki te poganja skozi življenje. Hvala bogu, poklic projektanta je sicer zelo odgovoren, ampak je po drugi strani izredno kreativen in ti lahko daje veliko veselja.«

Viadukt Črni kal FOTO: Marko Korošec

Pri tem ne pozabi omeniti, da njegova prvenstvena naloga vedno bolj postaja mentorstvo mlajšim kolegom projektantom v obeh podjetjih, Ponting in Pipenbaher Consulting Engineers. »S partnerjem Viktorjem Markljem imava dva dobra tima inženirjev. Ko pa imam pred seboj nepopisan list belega papirja in se spomnim lokacije kakšnega novega mosta, še vedno roka rada kar sama nariše skico, detajl ali zapiše ključno misel o zasnovi mostu.«