Neomejen dostop | že od 9,99€
»Projekt nove proge med Divačo in Koprom je ključen za povezovanje in konkurenčnost, za izboljšanje gospodarskega razvoja Slovenije. Sedanja proga je zasičena, tudi nevarna, ne omogoča rasti, zato vsako leto izgubljamo ogromno denarja,« je poudaril prvi mož projektnega podjetja 2TDK Matej Oset na strokovni konferenci o izzivih gradnje drugega tira, na kateri se je zbral cvet slovenskih gradbenih inženirjev in vseh tistih, ki so povezani z uresničevanjem podobnih strateških projektov v državi.
Na strokovni konferenci v Lipici se je izkazalo, koliko projektantskega, inženirskega in drugega zelo različnega znanja je bilo potrebnega, da je devet projektantskih birojev leta 2010 sploh izdelalo projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, še veliko več znanja in izkušenj pa je potrebnih, da so izvajalci, nadzorniki in skrbniki investicije zdaj pripeljali projekt skoraj do polovice. Trenutno je izkopanih 22 kilometrov (od skupno 37) predorskih cevi, trije predori so že prebiti, najdaljši predor Lokev (6714 metrov) pa je na polovici.
Če bi laiki, ki so se pred leti zaletavali v izbrano traso proge in ji nasprotovali, poslušali samo eno od včerajšnjih predavanj Vladimirja Vukadina iz IRGO Consultinga, ki je govoril o geološko-geotehnični in hidrogeološki spremljavi projekta, bi se jim morda posvetilo, kako zahtevno je projektirati in nadzirati projekt na zgolj tem področju. Projektanti so preprosto morali umakniti traso od sedanje proge do Kopra, ki poteka po vodovarstveno zelo občutljivem območju, na območje, ki je bistveno primernejše.
Vojkan Jovičić iz biroja IRGO je pojasnil, da z geološko-geotehničnimi in geomehanskimi napovedmi lahko preverijo zgolj promil trase ali še manj. Zato ni nič neobičajnega, da so lahko napovedi tudi napačne. Pri preiskavi geoloških razmer so raje bolj konservativni. Tako se je pri predoru Škofije (T8) zgodilo, da so kljub nekaterim težavam dočakali boljše geološke razmere, kot so pričakovali. Tudi zato je bil predor zgrajen v rekordnem času, saj je izvajalec delal dobro.
Občasno so izkopali celo po 13 metrov izkopa na dan, povprečna hitrost pa je bila od osem do devet metrov ali dvakrat hitreje od napovedane, je dejal Jovičić. Pri približno polovici izkopanih predorov so bili tudi pri kraških jamah na boljšem od pričakovanega, vendar to ne pomeni, da jih na poti do konca še kaj ne bo ustavilo. Sicer pa pri kopanju v kraškem terenu delajo 100 metrov dolge vodoravne vrtine in z georadarjem raziskujejo podzemlje do 15 metrov naokoli.
22 km
predorov od 37
je trenutno izkopanih
Projektant Marjan Pipenbaher iz podjetja Ponting je poudaril še eno dimenzijo projekta drugega tira: »Gre za oživitev inženirstva na področju predorogradnje in mostogradnje v državi. Dragocene pridobljene izkušnje bodo koristno uporabili pri gradnji tretje osi, kjer bo treba v štirih letih zgraditi 30 kilometrov cest, tudi tam gre za kilometre večjih predorov, v težkem terenu, zgraditi bo treba 18 viaduktov. S propadom velikih gradbenih podjetij in z upokojitvijo inženirjev smo izgubili veliko znanja. Zato je nadvse pomembno, da skrbimo za novo znanje in izkušnje tudi novih generacij,« je dejal Pipenbaher.
Direktor Kolektorja CPG Kristjan Mugerli je pojasnil, da bodo kljub zamudi, ki je nastala tudi zaradi dodatnega poglabljanja temelja najbolj problematičnega stebra, viadukt Vinjan lahko zaključili pravočasno, to je do konca leta, če jih ne bodo ovirale res zelo slabe vremenske razmere. Sicer pa gradnja predora Lokev zamuja za približno 10 mesecev zaradi zamude pri dokončanju viadukta Glinščica.
Dodal je, da je možno tri mesece hitreje opraviti delo, če bodo imeli s kraškimi pojavi vsaj podobno srečo kot doslej. »Zdaj imamo na predorskih gradbiščih štiri velike opažne konstrukcije, od jeseni jih bo deset in toliko več delavcev na njih. Na enem delu predora se bo še kopalo, na drugem pa bomo že betonirali oblogo,« je pojasnil Mugerli. Glede podražitev pa je dejal, da je tudi vlada sprejela sklep, s katerim je priznala pravilnik o indeksaciji cen v dolgoročnih pogodbah z javnimi naročniki. »Vlada je torej prepoznala, da je takšna obravnava podražitev ob taki inflaciji edina prava. In ne le v gradbeništvu.«
Član uprave 2TDK Marko Brezigar pa je opozoril, da vse sosednje države vlagajo velike vsote, s katerimi bodo v prihodnjih sedmih letih ključno posodobile železniško infrastrukturo. Avstrija vlaga 15 milijard, Italija 11 milijard, Hrvaška 5,7 milijarde evrov. Slovenija pa je od leta 2007 do 2022 investirala v železnice 2,8 milijarde evrov. Vsako leto zamude z gradnjo drugega tira država po analizah ekonomistov izgubi okoli 100 milijonov evrov dodane vrednosti.
Na novinarska vprašanja je Brezigar pojasnil, da morajo kandidati za pridobitev gradnje tretjega sklopa oddati konkurenčno ponudbo do 13. junija in da bodo potem sledila pogajanja. V zvezi s tretjim sklopom se bo 2TDK jeseni prijavil v dveh fazah za evropska kohezijska sredstva, ki temu delu lahko namenjajo do 85 odstotkov nepovratnih sredstev. Konec junija bodo še enkrat obiskali generalni direktorat za mobilnost in promet EU, da se bodo natančneje seznanili z možnostjo prijave na ta razpis.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji