
Neomejen dostop | že od 14,99€
Med 26. januarjem in 22. februarjem je Santorini streslo več kot 20 tisoč manjših potresov, najhujši je dosegel stopnjo 5.3 po Richterjevi lestvici.
Zaradi nepredvidljivosti narave je kmalu zatem Santorini začasno zapustila več kot polovica izmed skupno enajst tisoč prebivalcev otoka. Potresi so prebivalce in turiste spomnili, da pod idiličnim otokom, prežetim z restavracijami in apartmaji, neprestano preti nevarnost. Santorini je namreč del vulkanskega arhipelaga v Egejskem morju in je ostanek ogromne vulkanske kaldere, zaradi česar nevarnost za ponovni izbruh – zadnji se je zgodil leta 1950 – ni odpisana.
»Za nevarnost Vezuva vedo vsi, medtem ko za Santorini ljudje menijo, da je varen, saj je turistična znamenitost. Marsikdo se ne zaveda, da so lahko podvodni vulkani, kot je tisti pod Santorinijem, enako nevarni oziroma še bolj nevarni kot tisti, ki so na površju,« je za BBC dejala Isobel Yeo, strokovnjakinja za vulkane.
Yeo si je z ekipo 22 znanstvenikov zadala cilj, da ugotovi, kaj se dogaja pod grškim otokom. Prvi cilj ekipe je odkriti, kateri deli Santorinija so nevarni in s tem ustvariti zemljevid za turiste in prebivalce, na katerem so označene nevarne točke, ki se jim morajo zmeraj izogibati.
»Čeprav so prebivalci navajeni na manjše potrese in so prepričani, da bo tako tudi ostalo, se lahko to kaj hitro spremeni,« opozarja.
Kot je povedala, so bili februarski potresi večinoma tektonskega izvora in niso neposredno povezani z vulkansko aktivnostjo, čeprav se otok nahaja nad aktivnim podvodnim vulkanom Kolumbo, ki je od otoka oddaljen sedem kilometrov. Prav vulkan Kolumbo ima ekipa raziskovalcev namen podrobneje preučiti.
Raziskovalka oceanov in geologinja Evi Nomikou pa vulkan Kolumbo preučuje že od leta 2001. O prejšnjem izbruhu so ji pripovedovali družinski člani, ki so Evi zmeraj opozarjali na nevarnost, čeprav ta ni bila očitna.
»Smo trdno prepričani, da vulkan ne bo izbruhnil, a vseeno ga moramo nadzorovati, saj se tam dogaja marsikaj,« je sklenila za CNN.
Komentarji