V nadaljevanju preberite:

Firenčani bodo tesno odmerjen prostor, o katerem so prepričani, da je povezan z enim najbolj dramatičnih izsekov iz dolge biografije Michelangela Buonarrotija (1475–1564), domala pol stoletja po odkritju prvič odprli javnosti.

Gre za skrivno sobo, ki je bila, četudi je tik ob Michelangelovem arhitekturnem in kiparskem blišču, dolgo pozabljena. Soba je pod znamenito novo zakristijo medičejske bazilike sv. Lovrenca v Firencah, v njej naj bi se leta 1530, ko je bil v nemilosti medičejskega papeža Klemna VII. in bežal pred smrtno obsodbo, s pomočjo tamkajšnjega priorja skrival vsaj dva meseca.

Sobica pod zakristijo in medičejskimi kapelami, ki so jo odkrili leta 1975, meri le deset krat tri metre, v njej pa je Michelangelo, kot verjamejo, pristal, ker je ob izgonu Medičejcev iz Firenc leta 1527 prešel na republikansko stran. Izgon je sledil tako imenovanemu saccu di Roma, plenjenju in uničevanju Rima, zaradi katerega je moral Klemen VII. ubežati v neosvojljivi Angelski grad, kjer je ostal ujet dolgih sedem mesecev.