V nadaljevanju preberite:

David v panorami evropske umetnosti nekaj več kot pol tisočletja slovi kot mojstrovina, s katero si je Michelangelo Buonarroti (1475–1564) že v zgodnjem izseku kariere – ustvarjati ga je začel pri šestindvajsetih letih – utrdil položaj enega osrednjih umetnikov visokorenesančne Italije. Tragikomična ugotovitev na eni od šol na Floridi, da je pornografski in neprimeren za kazanje najstnikom, je prinesla svojevrstno renesanso medijskega interesa zanj.

To pa je tudi priložnost za vrnitev k okoliščinam nastanka tega kipa, ki – podobno kot to glede ženskega akta velja za neštetokrat reproducirano Rojstvo Venere Sandra Botticellija – za mnoge uteleša kanon klasično podanih form moškega telesa. Michelangelove inovacije pri podajanju človeškega telesa so ostale merodajne še stoletja.

V svetopisemski zgodbi o dvoboju med Davidom in Filistejcem Goljatom je orjak slednji, v svoji najslavnejši upodobitvi pa je nedvomni orjak David. Visok je 5,17 metra in težak okoli 5,5 tone in kot tak velja za prvo resnično monumentalno skulpturo, ki je nastala po času grške in rimske antike. Ko je bil leta 1504 končan, ga je od Michelangelove delavnice do kak kilometer oddaljene Piazze della Signoria, kjer so ga postavili pred Palazzo Vecchio, tedanji sedež mestne oblasti, štiri dni premikalo 40 hrustov. Ko so ga odkrili javnosti, pa je bil njegov uspeh takojšen.