
Neomejen dostop | že od 14,99€
S torkovo sklenitvijo najnovejše izdaje pariškega modnega tedna se je moda v francoski prestolnici resda umaknila izpod žarometov, a enega kaže usmeriti še na čudoviti svet kreacij italijanske modne hiše. Z razstavo Iz srca v roke: Dolce & Gabbana, ki je svojo svetovno turnejo začela lani jeseni v milanski Palazzo Reale, še do začetka aprila gostuje v pariški Grand Palais. To je prva predstavitev italijanskega modnega dueta v francoski modni prestolnici v 40-letni zgodovini njunega ustvarjanja.
Italijanske lepotice, kot sta Sophia Loren in Monica Bellucci, pa tudi takšne z zgolj italijanskimi koreninami, kot je Madonna, velike italijanske družine s člani vsaj treh generacij, obilica črnih čipk, cerkvenih motivov in predmetov, barvita sicilijanska keramika, slikovita sicilijanska obalna mesteca, palermske baročne cerkve in živilske tržnice, nekaj dolce vite in nasploh maksimalizma se naslikajo ob omembi simbola italijanskega stila Dolce & Gabbana.
Vse to in še več predstavlja tudi razstava v nedavno prenovljeni Grand Palais v Parizu, ki jo označujejo kar za ljubezensko pismo italijanski kulturi. Kustosinja Florence Müller, ki se je podpisala že pod 150 razstav, tudi pod nadvse odmevne razstave ustvarjanja drugih modnih čarodejev, med drugim veliko retrospektivo o Yvesu Saintu Laurentu v pariški Le Petit Palais in Christianu Diorju, oblikovalcu sanj, ki se je najprej odprla v pariškem muzeju dekorativnih umetnosti leta 2017, na to vabi z besedami: »Stopite v svet Domenica Dolceja in Stefana Gabbane, kjer se prepletajo magija in fantazija, legende in resničnost.«
Oblikovalca, ki gradita na tradicijah svojih rodnih Sicilije in Milana, se pri delu naslanjata na bogato italijansko umetnost in kulturo, tako slikarstvo, arhitekturo in kiparstvo kot notranje oblikovanje in gledališko umetnost, svoje kreacije pa snujeta s pomočjo tradicionalnih ročnih obrti, s čimer tudi te potiskata na višjo raven.
Tudi svoje delo najraje razkazujeta na ikoničnih lokacijah po Italiji, kakršne so Benetke, Capri, Palermo, Agrigento, Neapelj, Portofino ali Firence. Kot je ob razstavi poudarila Müllerjeva, je Dolceju in Gabbani uspelo uresničiti sanje, saj sta med redkimi oblikovalci tudi lastnika modne hiše, zato lahko svobodno ustvarjata tisto, kar želita. In ena od stvari, ki jih imata rada, je, da se poklonita strasti tistih, ki ustvarjajo lepoto z uporabo svojih rok. Tudi sama sta pred časom dejala, da bo znamka Dolce & Gabbana umrla skupaj z njima, saj ne želita, da bi kdo drug oblikoval pod njunim imenom.
Razstava na 1200 kvadratnih metrih predstavlja več kot 200 videzov iz zbirk Alta Moda in Alta Sartoria modne hiše Dolce & Gabbana skupaj s 300 ročno izdelanimi dodatki in predmeti, tudi sicilijansko keramiko. Razstavljeni niso samo dokončani kosi, temveč tam pet šivilj iz milanskega ateljeja Dolce & Gabbana pred očmi obiskovalcev v živo izdeluje bodije, modrčke in steznike.
Razstava ponuja sprehod skozi tematike, ki prežemajo njune kreacije, zbrane v kolekcijah Alta Sartoria, Alta Moda in Alta Gioielleria, te ustvarjata z najboljšimi italijanskimi rokodelci. Ne samo da obleke gradita kot arhitekturo, ta se dobesedno kaže z oblačil, pri čemer med pogostimi referencami ostajajo arhitektura rimske palače Farnese in tamkajšnje slavne freske Annibaleja Carraccija, v njunih delih se zrcali njuno občudovanje med drugim Botticellija, Leonarda da Vincija, Rafaela ali Caravaggia.
Starogrška mitologija, upodobljena na keramiki, je bila navdih za jesensko zimsko kolekcijo 2019/ 2020, tunike in plašče iz kolekcije Alta Sartoria 2017/2018 krasijo motivi bizantinskih mozaikov iz 12. stoletja iz palermske katedrale Monreale, pred katero so kolekcijo tudi predstavili, pri kolekciji jesen zima 2021/ 2022 pa pri mozaikih bazilike svetega Marka v Benetkah. Četudi je v njunem opusu najti tudi prave »modne štukature« – fascinirana sta nad delom palermskega kiparja Giacoma Serpotte in sicilijanskimi štukaturami 17. in 18. stoletja –, so kot modni podpis Dolce & Gabbana mnogo prepoznavnejše črne čipke in žareči motiv svetega srca Jezusovega ter barviti vzorci tradicionalnih sicilijanskih obrti, zlasti slikovito poslikanih vozov in keramike, po kateri slovijo mesta Caltagirone, Monreale in Santo Stefano di Camastra. Te vrste eksplozijo barv in vzorcev s podpisom D&G je bilo mogoče občudovati na julijski modni reviji v Palermu pred osmimi leti.
Kolekcija visoke mode, pošita s kristali, predstavljena pred beneško Doževo palačo leta 2021, pa je bila poklon muranski tradiciji. Z nenehnim prepletanjem resničnosti in teatra se marsikatera kolekcija zdi kot popotovanje skozi legendarne opere od Traviate do Seviljskega brivca.
Med filmi pa za Domenica Dolceja in Stefana Gabbano ostaja prvi in zadnji Gepard Luchina Viscontija. Krinolinasta čipkasta obleka s tančico in krono, ki z velikih plakatov vabi na razstavo, pa je njuna reinterpretacija kupole milanske galerije Vittorio Emanuele II. in zlatega Marijinega kipca, Madonnine iz leta 1774 z vrha milanske katedrale. O njej Milančani verjamejo, da jim prinaša zaščito in blagoslov.
Tudi Domenico Dolce, doma iz sicilijanske krojaške družine, je 15. aprila pred sedeminštiridesetimi leti, ko je prvič prišel v Milano, najprej pogledal Madonnino in molil k njej, da bi postal modni oblikovalec, so povzeli v italijanskem Voguu. Kljub temu da ga je ena od profesoric na Inštitutu Marangoni, kamor se je vpisal na študij, hladno nagovorila z »mislim, da bi se moral vrniti na Sicilijo«, je vztrajal.
Zaposlil se je v ateljeju Giorgia Correggiarija in tam spoznal Stefana Gabbano, ki je tam delal kot grafični oblikovalec. Leta 1985 sta na predhodniku milanskega tedna mode Milano Moda Donna predstavila svojo prvo kolekcijo – njun modni posel je podprl Dolcejev oče –, za prelomnico pa je poskrbela ameriška pevka Madonna, ko je v devetdesetih oblekla steznik D&G in ju izbrala za oblikovanje kostumov za njeno turnejo Girlie Show leta 1993. Šest let pozneje sta se javno razkrila kot par, a tudi leta 2004, ko se je njuno intimno razmerje končalo, sta ostala poslovna partnerja. S posebno vezjo, kot sta pred časom izjavila za Guardian.
Komentarji