Slavne so kot filmske ali rock zvezde, povsem zadostuje zapisati ali omeniti zgolj njihovo ime, priimek ni potreben. Uspešno so preživele grunge, dobo androginih manekenk s Kate Moss na čelu, in čeprav imajo za seboj že več kot petdeset pomladi, so še vedno pogosto v središču medijske pozornosti. Resda se na modnih pistah redno sprehaja le še Naomi Campbell, a se tudi preostale občasno še vrnejo nanje.

»Kakšno bi bilo boljše praznovanje moje zadnje septembrske številke kot praznovanje s štirimi ženskami, originalnimi supermanekenkami, ki so v več kot treh desetletjih definirale idejo mode? Naomi Campbell, Cindy Crawford, Linda Evangelista in Christy Turlington so se januarja 1990 še z (letos umrlo) Tatjano Patitz pojavile v britanski izdaji ​Vogua v uvodniku, za katerega jih je fotografirala še ena pokojna legenda modne fotografije in filma – Peter Lindbergh.

Ta naslovna črno-bela podoba lepotic v kavbojkah in majicah, ki so združevale naravno energijo z nadnaravno lepoto, ni napovedala samo začetka novega razpoloženja v modi, ampak jih je uveljavila kot super slavne in super močne: supermanekenke,« je v uvodniku zapisal odhajajoči urednik britanskega Vogua Edward Enninful, ki bo sicer svojo zadnjo številko pripravil marca prihodnje leto, potem pa bo pri (isti) založbi Condé Nast prevzel vlogo globalnega kreativnega in kulturnega svetovalca za Vogue.

Z urednico ameriške izdaje Anno Wintour sta se odločila, da bo legendarna četverica, ki jo je v središče modne pozornosti izstrelil nastop v legendarnem spotu Georgea Michaela Freedom in so se v zgodovino vpisale s prepevanjem te uspešnice še na modni reviji Giannija Versaceja za jesen/zimo 1991/1992, krasila tudi septembrsko naslovnico ameriškega Vogua.

Prav te štiri ženske so v več kot treh desetletjih definirale idejo mode. FOTO: promocijsko gradivo

Tako znane kot oblikovalci, ki so jih oblačili

Cindy, Christy, Linda in Naomi so se ponovno združile po več kot triintridesetih letih, tako so pri Voguu zaznamovali tudi dokumentarno serijo The Super Models (Supermanekenke) na Apple TV+, ki bo premierno prikazana 20. septembra in bo skušala odgovoriti predvsem na vprašanje, zakaj je svet po več kot treh desetletjih še vedno očaran nad njimi.

Glavne nastopajoče, o katerih režiser Roger Ross Williams pravi, da so ta povsem običajna dekleta v industrijo prišle iz različnih okolij in presegle svet, v katerega so vstopile, so tudi producentke te mini serije v štirih delih. Serija se podaja v 80. leta, ko so se štiri mladenke z različnih koncev sveta srečale v New Yorku, zaradi svoje posebnosti pa sčasoma zasenčile znamke, ki so jih predstavljale.

Naomi, Cindy, Linda in Christy so postale tako znane kot oblikovalci, ki so jih oblačili. Postale so del pop kulture, nastopale so v televizijskih pogovornih oddajah in v tračarskih rubrikah, oboževalke in oboževalci so njihove plakate lepili v sobe in frizerske salone, pišejo v Voguu. Tako je tudi (visoka) moda poleg filma, televizije in glasbe postala ena od vrst zabave.

»Danes štiri supermanekenke ostajajo na kulturni fronti z aktivizmom, filantropijo in poslovno močjo,« jih še predstavljajo na Apple TV+. Sicer pa bosta prihodnji mesec Linda Evangelista in modni fotograf Steven Meisel pri Phaidonu izdala knjigo o njunem sodelovanju.

Zapleti zaradi posega

Prav ta 58-letna kanadska lepotica italijanskega rodu je bila zadnje čase v središču pozornosti zaradi kozmetičnega posega, natančneje postopka zamrzovanja maščobe (coolsculptinga), ki ji je pustil trajne posledice in iznakazil obraz, zaradi česar je šest let preživela v osami. Lani je prekinila molk, povedala resnico in se pojavila na septembrski naslovnici britanske izdaje revije Vogue, toda za snemanje so ji morali obraz zalepiti s trakom in elastiko.

Za 50 milijonov dolarjev je tožila kozmetično podjetje Zeltiq Aesthetics in se z njim lani pogodila. Za sabo ima propadel zakon s francoskim manekenskim agentom Géraldom Mariejem, nekdanjim predsednikom evropske podružnice znane agencije Elite, ki je bil obtožen spolnih zlorab manekenk. Prav februarja letos je pariško tožilstvo sklenilo, da so domnevna kazniva dejanja v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja preveč oddaljena, da bi jih lahko preganjali po francoski zakonodaji, zadeva je bila zaključena zaradi zastaranja, s čimer je Gérald Marie ostal nedolžen.

Linda Evangelista se je borila z depresijo, še zlasti po tem, ko je leta 1999 v šestem mesecu nosečnosti (s francoskim nogometašem Fabienom Barthezom) rodila mrtvega otroka. Z danes 31. najbogatejšim zemljanom, Francozom François-Henrijem Pinaultom, čigar bogastvo pri Forbesu ocenjujejo na 34 milijard evrov (zdaj je poročen s hollywoodsko igralko Salmo Hayek), imata sina Augustina Jamesa.

Rodil se je z motnjo senzorne integracije (otrok s hiposenzibilnostjo premalo zaznava senzorne dražljaje), kar je pomenilo, da med drugim ni mogel pravilno žvečiti, tako je morala pretlačiti vso njegovo hrano, tudi tega obdobja svojega življenja se spominja kot napornega in osamljenega. Bila je najprej Augijeva mama, pravi, ki pa ga kljub slavnemu in bogatemu očetu, s katerim preživlja počitnice, poskuša obvarovati predvsem pred razvajenostjo in snobizmom.

Snemanje za Vogue in prihajajoča mini dokumentarna serija na Apple TV+ sta jih združila po več kot triintridesetih letih. FOTO:  promocijsko gradivo

Ženi in materi Cindy in Christy

Nasprotno Cindy in Christy živita umirjeno zakonsko in družinsko življenje. Danes 57-letna Cindy Crawford, ki je med letoma 1989 in 1995 ustvarjala legendarno oddajo na MTV House of Style o modi, manekenkah in modni industriji pa tudi njenih problemih, kot so motnje hranjenja, je v drugi polovici 90. let manekenstvo zamenjala za posel na področju lepotne industrije in doma, hkrati pa je vzdrževala svoja dolgoletna sodelovanja z znanimi blagovnimi znamkami, kot sta Omega in Pepsi.

Štiri leta je bila poročena s hollywoodskim zvezdnikom Richardom Gerom, družino pa si je ustvarila z Randejem Gerberjem, uspešnim podjetnikom (s partnerjem Georgeem Clooneyjem in Michaelom Meldmanom so leta 2017 prodali znamko tekile Casamigos za milijardo dolarjev). Rodila sta se jima hči Kaia in sin Presley Walker, danes se Crawfordova predstavlja predvsem kot Kaijina mama, s katero jo zaradi podobnosti oziroma lepote pogosto primerjajo pa tudi vabijo na modne revije, fotografiranja, intervjuje.

Kaio Gerber, hči Cindy Crawford, pogosto primerjajo z mamo, s katero jo zaradi podobnosti oziroma lepote pogosto primerjajo in vabijo na modne revije, fotografiranja, intervjuje. FOTO: Sarah Meyssonnier/ Reuters

Christy Turlington, prepoznani obraz Calvina Kleina in kozmetičnega velikana Maybelline, je spomladi 1996 sestopila z modne brvi CK in se podala na študij, leta 1999 je na newyorški univerzi diplomirala iz vzhodnjaške filozofije in komparativne religije. Leta 2003 se je poročila z igralcem in režiserjem Edwardom Burnsom, s katerim imata hčer Grace, ki prav tako študira na newyorški univerzi in je manekenka, ter sina Finna, ki je še dijak.

Poleg mnogih dejavnosti, tudi linije oblačil za jogo, se je najbolj angažirala za matere po svetu prek organizacije Every Mother Counts (Vsaka mati šteje), ki jo je ustanovila. Ukvarja se z izboljševanjem zdravja mater in zniževanjem njihove umrljivosti. Kot režiserka pa je debitirala z dokumentarnim filmom o materinskem zdravju No Woman, No Cry (2010).

Svojeglava Naomi

Naomi Campbell, ki se je v zgodovino vpisala kot prva temnopolta manekenka na naslovnicah britanskega in francoskega Vogua (decembra 1987 in avgusta 1988) ter revije Time (septembra 1991), je materinstvo doživela šele po svojem 50. letu. Predlanskega maja je naznanila rojstvo hčerke, o kateri je februarja lani za Vogue potrdila, da ni bila posvojena. Junija letos je naznanila še prihod sinčka, na svojem profilu na instagramu je zapisala: »Dobrodošel, dojenček.«

Naomina komaj dveletna hčerka ima že požigosan potni list, saj z mamo potuje po svetu v imenu Emerge, njene pobude, s katero podpira mlade ustvarjalce v Afriki, na Bližnjem vzhodu, v Južni Ameriki in Indiji. Naomi, ki se danes predstavlja kot »globalna državljanka, ki je nenehno na letalu«, je medije polnila ne samo zaradi svoje lepote, modnega udejstvovanja in opozarjanja na rasizem v modni industriji, temveč tudi zaradi zasvojenosti z drogami in alkoholom ter kot težavna oseba.

Za tokratni Vogue je dejala, da prihaja iz družine močnih temnopoltih žensk, Jamajčank. »Če se mi je zdelo kaj narobe, sem to povedala. Spregovorila sem,« je dejala. O rasizmu že na začetku kariere, v svojih najstniških letih. Za svojega očeta, ki ga nikoli ni poznala, pa je štela modnega oblikovalca in oblikovalca čevljev tunizijskega rodu, zdaj že pokojnega Azzedina Alaïo, s katerim je živela v Parizu od svojega 16. leta. Pravi, da jo je ta moški zaščitil pred marsičim.

A ne pred vsem. Kot povzema Britannica, so ji leta 2008, denimo, zaradi napada na policista na letalu naložili družbenokoristno delo, tudi njeni sodelavci so zaradi njenega neprimernega obnašanja, napadov, tudi verbalnih, proti njej vložili več obtožb. Leta 2000 je sama tožila britanski tabloid The Mirror zaradi vdora v njeno zasebnost, ko so objavili fotografije, na katerih je videti, da zapušča srečanje anonimnih narkomanov. Štiri leta pozneje je po več pritožbah dobila tožbo.

Čeprav je od najaktivnejših manekenskih let četverice lepotic minilo že četrt stoletja, se tudi pri svojih več kot petdesetih, skoraj šestdesetih letih zdijo skoraj takšne, kot so bile. Ali kot je za Voguovo septembrsko številko zdravorazumsko dejala Linda Evangelista, staranje vodi tja, kamor želijo, in to je zanjo dolgo življenje.