Umrla je kraljica britanske mode in babica punka

»Vivienne Westwood je umrla mirno in v krogu svoje družine v Claphamu v južnem Londonu. Svet potrebuje ljudi, kot je Vivienne, da premikajo stvari na bolje,« so sporočili na twitter profilu njene modne znamke.

Vivienne Westwood, nekdaj osnovnošolska učiteljica, ki je v začetku 70. let postala glavna soustvarjalka punkovske kulture, je zadnje desetletje svojega življenja posvetila političnemu aktivizmu. Proti podnebnim spremembam se je borila, še preden so te prišle na prve strani časopisov, zanje je krivila politični establishment, bila je znana borka za pravice živali in vegetarianka, redno je sodelovala z Greenpeacom, podpirala je in se zavzemala za ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea, ga razglašala za heroja in ga obiskovala na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu. Svoja prepričanja je redno izpostavljala tudi na predstavitvah svojih modnih kolekcij in tudi na blogu Climate Revolution.

Tako je lani julija javno na trgu pred parlamentom »praznovala« 50. rojstni dan ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea Foto Niklas Halle'n/ AFP

V spominu mnogih je ostalo, kako je ob londonskem tednu mode pred nekaj leti pozornost dvigovala s protestiranjem proti frackingu, ki s hidravličnim lomljenjem skrilavcev in sočasni uporabi nevarnih kemikalij povzroča trajno škodo okolju in ljudem, ter varčevalnim ukrepom britanskega premiera Davida Camerona. Pred njegovo hišo v Oxfordshire se je podala kar v belem tanku, fotografije in posnetki pa so ob pomoči družbenih omrežij zaokrožile po svetu. Toda njene kreacije so nosili ljudje iz različnih milijejev, celo političarka in premierka Theresa May, princesa Eugenie in ameriški raper Pharrell Williams.

Pred 51 leti sta s takratnim partnerjem Malcolmom McLarenom, pozneje bolj znanim kot menedžerjem slavnih Sex Pistolsov, odprla njen prvi butik Let it Rock na 430 King Road v Londonu. Ko sta začela, so bili hipiji še vedno v modi, toda bliže jima je bil upor, še zlasti oblačila, glasba in spominki iz 50. let, zato je Vivienne začela snovati oblačila v slogu teddy boy, ki je posnemal dandyjevskega iz obdobja vladanja kralja Edvarda VII.

A že leto po odprtju trgovine sta se preusmerila v bikerska oblačila, zadrge in usnje ter jo preimenovala v Too Fast to Live, Too Young to Die (Prehiter za življenje, premlad za smrt). Butik je v naslednjih letih nenehno dobival nova imena, uporniški slog pa sta le še stopnjevala; zaradi majic s provokativnimi sporočili so ju kazensko preganjali, »gumijasta oblačila za pisarno«, jermene, zadrge in druge elemente seksualnega fetišizma in estetiko naredi si sam pa so mediji sčasoma razglasili za punk rock. Razpad Sex Pistolsov in stopitev punka z mainstreamom pa sta postavila nove izzive. Leta 1980 je Vivienne Westwood prenovila butik in mu nadela ime World's End.

Na predstavitvi svoje kolekcije pomlad/poletje 2003 Foto Pierre Verdy/ AFP

Z McLarenom sta leta 1981 svoje kreacije, poimenovane piratska kolekcija, ki so jo navdahnili kolonialna plenilska preteklost, tretji svet, raziskovanje historičnih in etničnih oblačil, prvič predstavila na modni reviji. A že tri leta pozneje je z njim nehala delati. S kolekcijo pomlad/poletje 1985 je Vivienne Westwood izvedla vidno spremembo in se je zatekla k angleški krojaški tradiciji in tesno krojenim oblačilom ter princesastim plaščem, kakršne je v otroških letih nosila kraljica Elizabeta II. Odrekla se je širokim ramenom, tako značilnim za 80. leta, in manekenke oblekla v bolj seksi kreacije.

Parodija višjega oblačilnega sloga

Konec 80. in v začetku 90. let so se njeni heroji iz punkerjev in rastafarjancev prelevili v dekleta v prefinjenih oblačilih, ki so bila v resnici nekakšna parodija oblačilnega sloga višjega sloja. To je bilo desetletje, ko so Vivienne Westwood navdihovali kraljeva družina, slovita znamka škotskih prefinjenih volnenih tkanin Harris Tweed, črn žamet in korzet 18. stoletja pa tudi dela francoskega slikarja Antoina Watteauja, commedia dell'arte in ruski balet. Kot vrhnja oblačila je uvedla tudi hlačne nogavice.

Leta 1989 je začela oblikovati s petindvajset let mlajšim Avstrijcem Andreasom Kronthalerjem, s katerim sta se leta 1988 spoznala na dunajski šoli uporabnih umetnosti, kjer je Vivienne poučevala. Kmalu sta začela razmerje in se v začetku 90. let poročila. Kronthaler je postal tudi kreativni direktor njenega modnega podjetja. »Rada oblikujem in ustvarjam z Andreasom. Kot vsi veliki modni oblikovalci postavlja ženske na piedestal. Njegove ideje so zelo velike. Ko je bil še študent, je moralo dekle stopiti na lestev, da je pokazal obleko, ki jo je skreiral,« je pred leti povedala za Independent.

Leta 1993 se je poročila s 25 let mlajšim avstrijskim oblikovalcem Andreasom Kronthalerjem, s katerim sta skupaj soustvajala modo pod njeno znamko Foto Patrick Kovarik/ AFP

Tudi Kronthaler je priznaval, da ne moreta delati drug brez drugega in da je neverjetno, kako se je zmožna vsak dan spomniti nekaj novega. Različna sta si bila v mnogih pogledih, toda nasprotja se privlačijo in rad jo je imel, kakršna je bila in kako je videla svet, je izjavil v enem od intervjujev. Devetdeseta leta so bila pri modni hiši Vivienne Westwood v znamenju oljnih slik in prefinjenih tkanin pa tudi spoznanja, da je moda nekakšna izmenjava med Anglijo in Francijo, pri čemer je Anglija sinonim za krojenje in preprost šarm, Francija pa za oblikovanje in določanje proporcev.

Vivienne Westwood, ki je bila v letih 1990, 1991 in 2006 razglašena za britansko modno oblikovalko leta, se je rodila 8. aprila 1941 kot Vivienne Isabel Swire. Vpisala se je na študij mode in oblikovanja nakita na Harrow School of Art, a je študij opustila, in se ob delu izšolala za osnovnošolsko učiteljico. Leta 1962 se je poročila z Derekom Westwoodom in leto zatem rodila sina Bena, a je zakon že po treh letih razpadel. Leta 1992 ji je britanska kraljica Elizabeta II. podelila naziv dame in jo leta 2006 povišala.

Britanska kraljica Elizabeta II. ji je podelila naziv dame leta 1992, na fotografiji leta 1999 na sprejemu v Buckinghamski palači Foto Fiona Hanson/ AFP