Neomejen dostop | že od 9,99€
Znanstveniki dobro desetletje raziskujejo vpliv prehrane v prvih tisoč dneh življenja na izražanje genov, ki so odgovorni za pravilen razvoj organov in tkiv. Ustrezna prehrana zmanjšuje tveganje za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, tako imenovano prehransko programiranje vpliva tudi na naslednje generacije. »Prav to, kar smo slišale na predavanju profesorja Evgena Benedika, nas je fasciniralo, da smo razvile granola ploščice za pare, ki načrtujejo otroka, nosečnice in doječe matere,« pripoveduje študentka ljubljanske biotehniške fakultete Patricija Kunstek.
Štiričlanska ekipa, ki jo vodi Patricija Kunstek, se je z mednarodnega tekmovanja inovativnih živilskih izdelkov Ecotrophelia International v Parizu vrnila z nagrado, morda se ji obeta tudi povabilo v razvojni center Nestléja v Švici.
Študentke ljubljanske biotehniške fakultete Patricija Kunstek, Ivana Turnšek in Suzana Kralj ter študentka ekonomije Nina Maček so pod vodstvom profesorja in kliničnega dietetika doc. dr. Evgena Benedika in Stephena Pearsona, strokovnjaka za marketing in razvoj izdelkov s tehniške univerze v Münchnu, razvile tri inovativne granola ploščice WiBuBa.
Wish je namenjena parom, ki si ustvarjajo družino, torej tudi moškim, saj raziskave kažejo, da na plod in njegov razvoj prehrana staršev vpliva že tri mesece pred zanositvijo. V tej ploščici imajo glavno vlogo antioksidanti, ki so pomembni za gibljivost spermijev, in folati, ki so pomembni za žensko. Mlade ustvarjalke so jih našle v aroniji, sončničnih semenih in kakavovih zrnih in jih združile v granola ploščico.
Pri ploščici Bump, namenjeni nosečnicam, so s spirulino, chia, konopljinimi in lanenimi semeni združile maščobne kisline omega-3 in folate, ki so pomembni za normalen razvoj ploda in normalen potek nosečnosti, ter dodale ingver za lajšanje jutranje slabosti. Pri ploščici Baby, namenjeni doječim materam, pa so v ospredje postavile naravne laktogoge iz ovsa, ki povečajo tvorbo mleka. Združile so ovsene kosmiče, kakav, marelice in tahini (sezamova pasta).
S tremi inovativnimi granola ploščicami so prepričale komisijo na majskem tekmovanju Ecotrophelia Slovenija, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije kot spodbudo konkurenčnosti živilskopredelovalne industrije z vključevanjem študentov inovatorjev. Zmaga je bila njihova vstopnica za Pariz, tam so prejele nagrado za marketinško strategijo. »Zelo smo je bile vesele, saj smo tekmovale proti 15 državam, komisijo pa sestavlja 19 članov iz različnih živilskih podjetij in marketinga. Hkrati smo bile povabljene v Nestléjev pospeševalnik in njihov program, kamor se bomo prijavile ta mesec.
Potem je treba skozi postopek izbire, s kandidati med drugim opravijo intervjuje, in če bi bile sprejete – to bo znano v začetku prihodnjega leta –, bi lahko v Nestléju v Švici šest mesecev delale z njihovo strokovno pomočjo. To pomeni, da bi imele na voljo proizvodno linijo, živilske tehnologe, kemijske laboratorije in strokovnjake s področij pakiranja ter marketinga, s pomočjo katerih lahko izdelek pripelješ na trg,« je povzela Patricija Kunstek. Udeležujejo se tudi drugih tekmovanj za mlade podjetnike; uvrstile so se v finalni izbor rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani 2022, katerega zmagovalci bodo znani prihodnji četrtek.
A kot je povedal Evgen Benedik, je mednarodna nagrada Ecotrophelia Europe velik dosežek za slovensko živilsko in prehransko stroko. Tudi sam je kot študent s kolegi (Katarino Borovšak, Gregorjem in Matejem Šömnom), bili so ena prvih generacij študentov na tem tekmovanju, z izdelkom Crunchy Milly leta 2011 v Parizu osvojil tretje mesto. Šlo je za izdelek iz prosenih kosmičev, zapakiranih v užitnih vrečkah (podobnih čajnim filter vrečkam), ki naj bi otrokom pomagale pri odmerjanju obrokov.
Izdelane so bile iz ekološkega materiala biopolimernih molekul ksilana, ki so se ob prelitju z jogurtom, mlekom ali sadnim sokom raztopile ter bi lahko vsebovale vitamine, minerale ali kaj podobnega. »Od ideje do razvoja končnega izdelka je dolga pot. Zahteva ogromno časa, znanja, timskega duha in ne nazadnje tudi iznajdljivosti, zato se te vrste projekti že skoraj lahko postavijo ob bok zaključnemu magistrskemu delu,« pravi profesor. Študentom, ki se udeležujejo tekmovanja, pomaga s poznanstvi, jih poveže s kolegi z drugih področij. Skupini pod vodstvom Patricije Kunstek je tako pri razvoju izdelkov oziroma tehnološkem konceptu izdelkov svetovala Petra Gluhar Potočar, pri prodajni strategiji Uroš Gnidovec, pri senzoriki izdelkov pa profesorica z biotehniške fakultete dr. Mojca Korošec.
Projekt je četverici vzel šest mesecev raziskovanja in preizkušanja, začele so decembra lani. »Že takoj smo si zadale, da bi bil izdelek znanstveno podkrepljen, da ga ne bi na koncu le obogatili z vitamini in minerali, ampak da bi poiskale sestavine, ki so bogati viri pomembnih hranil bodočih in doječih mater. Tako je proces razvoja našega izdelka obsegal zelo veliko korakov in povezal različna področja,« je povedala sogovornica.
Najprej so pregledale strokovno literaturo in prehranska priporočila v obdobju zanositve, nosečnosti in dojenja, da bi ugotovile ključna hranila v teh obdobjih. Pri za to specializirani prehranski strokovnjakinji Ani Zrimšek ter Benediku so poizvedovale, kaj opažata pri svojem delu, upoštevale so tudi ugotovitve iz nacionalne raziskave o prehranskih navadah Slovencev SI.Menu. Kot navaja, je vnos folata, joda, železa in vitamina D pri slovenskih nosečnicah nižji od priporočenega, doječe matere pa ne zadostijo potrebam po vitaminih A, C, D, E in folatu ter mineralih magneziju, železu, jodu in cinku.
Na podlagi tega so naredile seznam hranil, ki so jih želele v izdelku. S pomočjo znanstvenice s področja računalništva in informatike dr. Barbare Koroušić Seljak z Instituta Jožef Stefan so pregledale evropsko bazo živil EuroFIR, v kateri je več kot 50.000 živil in vrednosti hranil, ki jih vsebujejo. Z dolgih seznamov so izločile živila, ki so z določenimi hranili najbolj bogata in bi se senzorično ujemala z drugimi v izdelku.
V anketi s potencialnimi potrošniki se je pokazalo, da si ženske najbolj želijo brezglutenske granola ploščice, in delo je tri mesece potekalo tudi v kuhinji. V senzorični analizi, ki so jo opravile s potencialnimi kupci in biotehniško fakulteto, so izbrale končne okuse in dobile tri izdelke. Po besedah Patricije Kunstek je bila najzahtevnejša faza iskanje virov sestavin in pregled strokovne literature. »Z dolgih seznamov živil smo kar dolgo kombinirale, kaj bi sodilo skupaj, in to je vzelo veliko časa.« Če bi se jim uspelo prebiti v Nestléjev program, bi izdelek za prihod na police potreboval kakšno leto, razmišlja na glas.
Sicer pa na trgu razen piškotov, čajev, v tujini pa tudi žitnih ploščic za spodbujanje dojenja, niso našle živilskih izdelkov, namenjenih nosečnicam ali zanositvi. »Naša posebnost je, da s temi tremi ploščicami pokrivamo tri obdobja otrokovega razvoja, tudi prenatalno. Njihova prednost je v tem, da lahko nadomestijo uravnotežen obrok, kadar ženska nima časa zaužiti česa drugega, da smo izdelek razvile prehranske strokovnjakinje na znanstvenih dognanjih, pa tudi, da so dobrega okusa in z mehko sredico, ki ponuja senzorični užitek,« je sklenila sogovornica.
Kot svetuje dr. Evgen Benedik, naj se par, ki se odloča za naraščaj, vsaj tri mesece pred zanositvijo zaveže k bolj zdravi uravnoteženi prehrani z dovolj gibanja, se odreče alkoholu, kajenju, ocvrti hrani, sladkim pijačam in visoko procesirani hrani. Ob zanositvi naj nosečnica ne je za dva. Poskrbi naj za uravnoteženo prehrano, izogiba naj se toplotno neobdelanim živilom živalskega izvora (zaradi toksoplazmoze), svežo zelenjavo in sadje naj vselej temeljito opere. Uživa naj folno kislino in maščobne kisline omega-3, v jesensko-zimskih mesecih pa dodatno še vitamin D, druga prehranska dopolnila pa le po posvetu z zdravnikom, farmacevtom ali kliničnim dietetikom. Tudi doječa mati naj sledi pravilom uravnotežene prehrane in se zaveda, da na dojenčkove kolike prehrana ne vpliva. Odrekanje določenim hranilom pa ima lahko posledice tako za mater kot otroka. Kot vir tekočine priporoča vodo.
Kot klinični dietetik na ljubljanski pediatrični kliniki skupaj s pediatri na primarnem nivoju ugotavlja mnoge težave, ki jih doslej ni bilo v takem obsegu. Pri bodočih starših nekritičnost do prehranskih dopolnil, zmotno so prepričani, da bodo z njimi popravili vse svoje napake v prehrani. Vse pogosteje opaža tudi, da mlade mamice ne znajo kuhati, kar je dokazal tudi velik porast ogledov priprave osnovnih jedi na internetu med pandemijo. Otroci imajo danes vse več alergij in imunsko pogojenih bolezni, ki večinoma sčasoma izzvenijo, a jih gre pripisati na eni strani pretirani skrbi za higieno, na drugi tudi neustrezni prehrani, poudarja. »Izključno dojenje v prvih šestih mesecih je pomembno, prezgodnje ali prepozno uvajanje goste hrane pa prav tako lahko pripomore k povečanemu tveganju za alergije pri otroku. Tu sta še izbirčnost in neješčnost. Potrebna je vztrajnost pri uvajanju goste hrane, tudi če otrok po 20-krat izpljune hrano iz ust v enem tednu, je to povsem normalno. Opažamo tudi, da triletniki ali štiriletniki ne znajo jesti hrane v koščkih, marsikateri mora zato na nadaljnjo obravnavo na URI Soča, da se nauči 'jesti'. Po pandemiji so se v vrtce in šole zaradi neustrezne prehrane in pomanjkanja gibanja otroci vrnili debelejši. Ponovno slabše sprejemajo sadje, zelenjavo in polnovredne žitarice, kar nakazuje na slabe prehranske navade njihovih staršev,« še opominja.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji