Usodnih prvih tisoč dni

Ljubljana – Prehrana, ki jo otrok uživa prvih tisoč dni življenja, je zelo pomembna za njegovo zdravje – ne le za zdravje otroka, ampak tudi bodočega odraslega. Tveganje za debelost, s tem pa srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen, depresijo, bo precej manjše. Vloga vrtcev in vrtčevske prehrane ni zanemarljiva, pravi klinični dietetik Evgen Benedik.

Prehranska piramida je preteklost, danes se govori o prehranskem krožniku. V uravnoteženem in hranilno bogatem obroku ne sme manjkati polnozrnatih testenin, kruha, neoluščenega riža … in mesa – pri čemer se je bolje izogibati predelanim mesnim izdelkom in cvrtju – pomemben delež sestavljata zelenjava in sadje, ne smemo pa pozabiti niti na mlečne (polnomastne) izdelke in kakovostne maščobe (rastlinska olja, maslo), pojasnjuje docent na Biotehniški fakulteti in klinični dietetik na Pediatrični kliniki Evgen Benedik.
 

Vsaj pokusiti

Živila, ki naj bi se jim izogibali tudi odrasli, ne le otroci, so: beli sladkor, bela moka in slabe maščobe. Sladkor je tisti, ki simbolizira slabo prehrano. »Vsi imamo radi sladko, ta okus nam je prirojen,« pravi Benedik. Prvih tisoč dni (vanje so všteti tedni pred spočetjem, nosečnost in prva leta življenja) globoko vpliva na »izbirčnost« otrok. Otrokov okus se razvija že med nosečnostjo in potem tudi ob dojenju. »Okusi potujejo po krvnem obtoku do ploda oziroma prek mleka do otroka,« pojasnjuje Benedik. A tako kot lahko otroci od doma prinesejo dobre prehranske navade, prinašajo tudi slabe.



Ali ima vrtec moč, da s svojo prehrano spremeni vzorce, ki jih otroci prinesejo od doma? Vsekakor, pritrjuje Benedik. »Iz prakse vidim, da veliko otrok doma noče nič jesti, ko pa pridejo v vrtec, kjer ima vzgojiteljica večjo avtoriteto, pojejo vse, brez pritoževanja.« Kot uspešen način prepričevanja poudarja dogovor med vzgojiteljico in otroki, da morajo pojesti toliko žlic (ali vilic) jedi, nad katero se zmrdujejo, kolikor imajo let. »In ugotovijo, da ta hrana niti ni tako zelo slaba, kot so mislili.«
Približno vsak četrti otrok v Sloveniji je predebel. Po Benedikovih besedah je ta velik delež dober pokazatelj, da se pri nas še vedno zaužije premalo hranilno bogatih obrokov (kakršni so opisani zgoraj) in zelo veliko hranilno revnih.
 

V šolah slabše

Vzgojno-izobraževalne ustanove v Sloveniji pripravijo več kot 680.000 obrokov na dan, velik delež hrane prihaja od velikih dobaviteljev, in ne lokalnih pridelovalcev, so poudarili udeleženci razprave, ki jo je organiziral evropski poslanec Igor Šoltes. Prepričani so, da bi morali hrano izvzeti iz javnega naročila. Javne ustanove lahko zdaj za lokalno pridelano hrano namenijo le 20 odstotkov sredstev, a nekateri zavodi (osnovne šole) ne izkoristijo niti te možnosti. »Vrtčevski otroci znajo uživati v raznovrstni prehrani, šolski malo manj,« je na posvetu povedala Ana Repše iz ljubljanskega Vrtca pod Gradom.

Da je hrana v osnovnih šolah slabša kot v vrtcih, pritrjuje tudi Benedik. »Za šolsko prehrano je slabše poskrbljeno, je manj pestra in manj uravnotežena kot vrtčevska.« Tudi v šolskih centrih, kjer vrtec in šola delujeta pod eno streho, a imata ločeni kuhinji, je razlika v kakovosti med obroki opazna. »Zelo pomembno je, kdo je vodja prehrane. Če je nekdo iz stroke, je za hrano precej bolje poskrbljeno, kot če je to nalogo dobil nekdo zgolj zato, ker ima, denimo, premalo pedagoških ur.«

Kljub opozorilom, da je na področju prehrane v vrtcih in šolah še vedno veliko možnosti za izboljšave, kazalniki kažejo, da je Slovenija na pravi poti. Skoraj vsi otroci v osnovnih šolah so naročeni na malico, okoli 80 odstotkov tudi na kosilo – pred desetimi leti je kosilo v šoli pojedla le tretjina otrok. Delež predebelih otrok se od leta 2010 zmanjšuje. Vzrok za to je preventiva – poudarjanje pomembnosti bolj zdrave prehrane in telesnega gibanja – pojasnjuje Evgen Benedik.