Goriške Križanke po konceptu Vojteha Ravnikarja in sodelavcev

Amfiteater v Novi Gorici: Želja zdajšnjega vodstva je bila, da je zasnovan tako, da lahko deluje neodvisnood matične gledališke stavbe

Galerija

Avditorij je zasnovan kot polkrožni paviljonski objekt, pod njim pa so predvideni sanitarije, skladiščni prostori za kulise in rekvizite gledališča ter kavarna.

Saša Bojc

4. 6. 2022 | 09:00

7:42

A+A-

Evropska prestolnica kulture obeh Goric je končno pomaknila bliže uresničitev letnega gledališča v središču Nove Gorice, za katero je prve načrte zrisala skupina pokojnega arhitekta Vojteha Ravnikarja že pred približno tremi desetletji. Zdaj pa naj bi, kot napovedujejo, po osveženih načrtih biroja Ravnikar Potokar prve gledalce sprejelo leta 2024. To bo prva infrastrukturna pridobitev za EPK leta 2025.

Ministrstvo za kulturo pod vodstvom ministra Vaska Simonitija je za projekt namenilo 2,5 milijona evrov, za gradnjo je bilo aprila letos pridobljeno gradbeno dovoljenje, temeljni kamen so slavnostno položili pred dvema tednoma. Kot napoveduje podžupanja Damjana Pavlica, ki je bila motor uresničitve tri desetletja stare zamisli – v kar je bilo vloženega ogromno dela v kratkem času, urediti je bilo treba tudi prenos zemljišč na državo –, bi se gradnja predvidoma lahko začela letos jeseni in končala leta 2024.

In kako pomembna pridobitev bo za novogoriško gledališče in občino? »Projekt najprej pomeni dokončanje gledališča, kot si ga je zamislil že njegov arhitekt in profesor Vojteh Ravnikar, predvsem pa nam bo omogočilo uprizarjanje in igranje predstav na prostem. Vemo, da jih lahko v našem podnebju igramo že pozno spomladi, gledalci pa v poletnih mesecih veliko raje pridejo na predstave na prostem kot pa v dvorano,« odgovarja direktorica SNG Nova Gorica Mirjam Drnovšček. Doslej so predstave v poletnem času izvajali v amfiteatru pri gradu Kromberk, kar pa zanje predstavlja velik logistični in finančni problem. Tudi za svoje bodoče prizorišče bi si želeli, da bi imelo večji oder, a ga znotraj lokacijskih možnosti žal ni mogoče sprojektirati, še dodaja direktorica.

Sicer pa tudi na občini pritrjujejo, da ta novi zunanji avditorij ne bo gostil le gledaliških predstav, ampak tudi druge kulturne prireditve oziroma dogodke, ki so jih zdaj poleg Kromberka izvajali tudi na drugih odprtih javnih trgih po mestu. Damjana Pavlica, ki je spomnila, da EPK Maribor ob tej priložnosti ni pridobil novega objekta, pa k temu dodaja, da te goriške »Križanke«, kot jih radi imenujejo neuradno, ne bodo pomembne le za Novo Gorico in Gorico, temveč kar za celotno regijo – s Furlanijo - Julijsko krajino vred.

Avditorij je arhitekturno in funkcionalno povezan z obstoječo stavbo gledališča SNG Nova Gorica, zgrajeno sredi 90. let po načrtih Vojteha Ravnikarja in sodelavcev.

Da lahko deluje tudi ločeno od gledališke stavbe

Zamisli o zunanjem avditoriju oziroma letnem gledališču v središču Nove Gorice, kjer sta tudi knjižnica in stavba Mestne občine, so se pojavile že konec 80. oziroma na začetku 90. let, ko je bila po načrtih Vojteha Ravnikarja in sodelavcev zasnovana in zgrajena stavba novogoriškega gledališča. Letno gledališče bi bilo njegov zunanji podaljšek. Tudi ta zunanji del je zasnovala Ravnikarjeva projektna skupina na zadnji strani gledališke stavbe proti parku. Po prvotnem projektu bi se velika vrata na zadnji strani gledališča odpirala v zaodrje letnega amfiteatra, osveženi načrti, ki jih od leta 2012 snujeta arhitekta, Ravnikarjev sodelavec Robert Potokar in Tanja Košuta, pa tik ob stavbi predvidevajo nov oder, s čimer bo gledališko zaodrje funkcioniralo kot zaodrje zunanjega gledališča.

Kot pravi Robert Potokar, ki je z Ravnikarjem in Marušo Zorec zasnoval tudi gledališču sosednjo Goriško knjižnico Franceta Bevka, so v njihovem biroju Ravnikar Potokar z načrti za letno gledališče leta 2012 nekoliko osvežili tedaj že dvajset let star Ravnikarjev osnovni koncept, a rešitev ostaja aktualna. Stavba avditorija je arhitekturno in funkcionalno povezana z obstoječo stavbo gledališča.

»Še vedno govorimo o zunanjem avditoriju, ki se drži stavbe gledališča. Želja zdajšnjega vodstva je bila, da je zasnovan tako, da lahko zunanji amfiteater deluje neodvisno od matične stavbe, torej da lahko deluje tudi, če gledališče ni odprto. Bo pa gradnja razdeljena v dve fazi. V prvi naj bi zgradili osnovo, torej amfiteater z odrsko ploščadjo in tribunami. Sedeži bodo premični, tako da bodo betonske tribune lahko postale stojišča. To bo prizorišče za med 500 in 600 gledalci, tako da Aide, denimo, ravno ne bodo mogli uprizarjati, bodo pa morda ob ne preveč mrzli zimi lahko organizirali tudi sprejem za dedka Mraza,« je pogled v bližnjo prihodnost tega prostora, doslej parkirišča za potrebe gledališča, uprl sogovornik arhitekt.

Letno gledališče naj bi s kavarno oživilo ta mestni prostor, saj bo obiskovalcem parka, predvsem staršem z otroki, omogočil daljši postanek oziroma osvežitev. Računalniški prikaz arhiv biroja Ravnikar Potokar

Pod avditorijem so predvideni sanitarije za obiskovalce oziroma javne sanitarije, skladiščni prostori za kulise in rekvizite gledališča ter kavarna (do 3. gradbene faze), ki se bo odpirala proti parku. Ta bi tudi obiskovalcem parka, predvsem staršem z otroki, omogočil kakšen daljši postanek oziroma osvežitev v tem delu mestnega središča. V nadstropju bodo umeščeni tehnični prostori.

V drugi fazi projekta, za katero pa še niso zagotovljena sredstva niti ni izveden projekt za izvedbo, bodo nad celotnim odrom in avditorijem postavili še nadkritje nad celotnim odrom in avditorijem; nad odrom je predvidena fiksna, krita z lahko kovinsko streho, nad avditorijem pa pomična platnena streha, ki bo omogočala prekritje celotnega prostora tribune zunanjega avditorija.

Arhitektura letnega gledališča bo bela, v njej se bosta prepletala vidni beton in klasičen omet, navezovala se bo na sosednji stavbi gledališča in knjižnice.

Kot paviljonski objekt

Avditorij po vzoru antičnih amfiteatrov je zasnovan kot polkrožni paviljonski objekt in je po zunanjem videzu deloma drugačen od ometanih fasad gledališča in knjižnice; v njem se bosta prepletala vidni beton in klasičen omet. Arhitektura letnega gledališča bo bela, tako kot je v manjši meri gledališče, a povsem bela je knjižnica, s čimer se bo tudi v tem pogledu navezovala na milje, v katerega je umeščena, je še dodal njen (so)avtor Robert Potokar.

Pred desetletjem je gledališče dobilo malo dvorano, z zunanjim prizoriščem pa bo po njegovih besedah tudi funkcionalno zaključena celota. Spomnil je na podobnosti s Kosovelovim domom in njegovim podobno prizidanim gledališčem, ki ga je Vojteh Ravnikar postavil s skupino Kras v Sežani.