Ajdovski trg po meri rimskega koraka

Prenova starega jedra: Nekoč zaparkirano območje je postalo dnevna soba Ajdovščine.

Galerija

Nova ureditev trga je dvatisočletno zgodovino povezala z reinterpetacijo kulturne krajine: vinsko trto, fontanami in pergolami. FOTO: Matic Slemič

Saša Bojc

27. 11. 2021 | 09:15

30. 11. 2021 | 15:30

10:08

A+A-

Med slovenskimi nominiranci za mednarodno nagrado piranesi, ki jo bodo podelili na Piranskih dnevih arhitekture, nocoj v portoroškem Avditoriju, je tudi prenovljen Lavričev trg v Ajdovščini, pod ureditev katerega so se podpisali arhitekti biroja Ravnikar Potokar. Že zdaj je prepoznan v strokovni javnosti: pred nedavnim je prejel zlati svinčnik, nagrado ZAPS, in arhitekturno nagrado Big SEE zavoda Big, na lanskem Salonu arhitekture v Novem Sadu pa nagrado v kategoriji urbani prostor. A še bolj kot nagrade se zdi pomembno, da je trg na novo zaživel kot dnevna soba mesta, kjer je med drugim prijetno popiti kavo.

»Trg so domačini sprejeli za svojega, postal je njihov prostor srečevanja, povezovanja, sprehajanja. Otroci si zelo radi, denimo, ogledajo odprta prezentacijska polja od blizu, veliko je sprehajalcev in kolesarjev, ki potem zavijejo na sprehajalne poti ob Hublju, mestno središče je postalo tudi stičišče tovrstnih poti. Poleti so zaživeli gostinski lokali in prireditve, imeli smo na primer koncert Policijskega orkestra, kar je še dodatno pokazalo, da smo pridobili prostor za večje prireditve,« na mestni občini naštevajo vse pozitivne strani, ki jih je prinesla obnova starega mestnega jedra – kastre. Med drugim je prenova osrednji trg odrešila pločevine in prometa.

Prenova je osrednji trg odrešila pločevine in prometa. FOTO: arhiv biroja Ravnikar Potokar

Župan Tadej Beočanin je prepričan, da je mestno jedro zdaj »z vsemi elementi povezano v eminentno celoto, ki privablja in navdihuje tako domačine kot obiskovalce«, dodaja, da so takšne prenove nujne za urbanistični razvoj mesta ter da dobro opravljeno delo potrjujejo prejete nagrade. V novi ureditvi se skriva še posodobljena infrastruktura, nova kanalizacija, vodovod in optični kabli.

Selektor arhitekt doc. Mitja Zorc je na podlagi kriterijev med izbrane slovenske nominirance poleg ureditve starega mestnega jedra Ajdovščine uvrstil še tržnico Ptuj (Arhitektura Krušec, Studio AKKA), Hišo za preprosto bivanje (Tomaž Ebenšpanger, Meta Kutin), Stanovanjsko vilo v ljubljanski Rožni dolini (Studio Abiro) in Galerijo Cukrarna (Scapelab). V utemeljitvi za ajdovske Kastre je zapisal, da »se sooča s celo vrsto izzivov, ki bi jih lahko opisali kot vprašanje 'konteksta'. Arhitekturna rešitev odprtih površin s pripadajočo opremo in zasaditvijo ni vodila le do atraktivnega in avtomobilskega prometa sproščenega osrednjega odprtega prostora Ajdovščine. Z jasnimi pravili in premišljenimi elementi, z zmožnostjo prilagajanja ter kompleksno naslonitvijo na raznolike plasti zgodovine je projekt zastavil dolgoročen proces kultiviranja matrike mesta, ki že vodi v njegovo večplastno prenovo in oživitev.«

Tlak na temelju rimske mreže

To območje so vidno spremenili že stari Rimljani pred skoraj dva tisoč leti, natančneje med 3. in 5. stoletjem, ko so postavili vojaško trdnjavo Castra ad Fluvium Frigidum za obrambni sistem vzhodnih meja rimskega cesarstva. Ta utrdba je pomembno vplivala na razvoj današnjega zgodovinskega središča Ajdovščine. Tako geometrijska struktura grajenega tkiva kot ostanki obzidja in stolpov so globoko vpeti v območje poznejšega srednjeveškega mestnega jedra, ki ga sestavlja kompleksen sistem trgov in ulic.

Obiskovalci lahko pogledajo v obrise starorimskih časov, v odprtinah so prezentirane restavrirane ostaline rimske vojaške utrdbe Castre in rimske ceste. FOTO: Virginia Vrecl

Začelo se je leta 2017, ko so razpisali javni natečaj, za zmagovalno zamisel pa je bila razglašena idejna zasnova arhitektov iz ljubljanskega biroja Ravnikar Potokar. »Natečaj je predvideval finalni sloj zunanjih ureditev v delu kastre za obzidjem in nekaj okoliških ulic, glede uporabljenih materialov ni bilo posebnih zahtev, tako da smo se natečajniki zanje odločili sami. Mi smo predvideli uporabo kamnitega tlaka znotraj kastre, za ulice, ki do tja pripeljejo, pa tlakovanje z drugim, sodobnejšim materialom, ploščami iz vlitega betona, tako da se že na prvi pogled loči del, ki je pripadal kastri, od tistega zunaj nje,« je vodja biroja in eden od soavtorjev prenove, arhitekt Robert Potokar opisal osnovno vodilo pri ureditvi območja. Sledili so ideji, da trg izčistijo in mu dodajo nekaj novih elementov, eden glavnih segmentov projekta je bil umik prometa s tega območja; novo parkirišče so uredili v neposredni bližini trga.

Že med načrtovanjem natečajne zasnove so arhitekti vedeli, kaj jih čaka pod obstoječim tlakom, saj so bile opravljene sondaže FOTO: Luka Rozman Magelan

Že med načrtovanjem natečajne zasnove so arhitekti vedeli, kaj jih čaka pod obstoječim tlakom, saj so bile opravljene sondaže, ko so arheologi odkopali območje, pa so v sodelovanju s pristojnimi konservatorji določili, kaj bodo prezentirali v novem tlaku na prenovljenem trgu. Zdaj so vidni stari deli starorimskih zidov, ki so jih restavrirali, arhitekti pa so na robu odprtin predvideli posedanje domačinov oziroma obiskovalcev. Ponoči odprtine s svojo osvetlitvijo delujejo kot nekakšna svetlobna telesa.

Čeprav je bil tu vojaški tabor, ne mesto kot Emona, Petovia ali Celeia, so se po Potokarjevih besedah navezali še na druge elemente starorimske zgodovine. Kastra je bila zasnovana na dveh med seboj nekoliko zamaknjenih modularnih pravokotnih mrežah, osnovna enota mreže pa je bila dolžina dvojnega rimskega koraka, passusa (147,87 centimetra).

Zato so to rimsko mrežo arhitekti vzeli kot osnovo za dimenzije novega tlaka – posamezna kamnita plošča meri polovico passusa, položene pa so tako, da leži daljša stranica v smeri carda (cesta v rimskih mestih in utrdbah, orientirana sever–jug) in krajša v smeri decumanusa (cesta, orientirana vzhod–zahod). Ta orientacija se na Lavričevem trgu kaže v rahli, diagonalni zamaknjenosti plošč. Ponekod so kot mersko dolžino uporabili tudi večkratnik rimskega koraka.

Trije vodnjaki ponazarjajo izvir reke Hubelj: v enem voda šumi, v drugem brizga v zrak, v tretjem samo valovi. FOTO: Virginia Vrecl

»Pozoren opazovalec bo zaznal, da je na liniji, kjer vstopamo na trg in kjer je nekoč bil zid, ta zdaj prezentiran v tlaku, z ohranjenimi oziroma prezentiranimi zidovi pa smo ustvarili igro različnih tekstur, kamen repen je tu v več različicah, rezan, štokan, klan in špičen,« je opomnil sogovornik, tudi docent na mariborski fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo.

Arheološka odkritja

Kot je povedala odgovorna konservatorka, arheologinja Patricija Bratina, je na rimski cesti iz Akvileje proti Emoni na območju današnje Ajdovščine najprej zrasla cestna postaja mansio Fluvio Frigido, v 3. stoletju pa ob sotočju Hublja in Lokavščka utrdba Castra z mogočnim obzidjem in stolpi, verjetno kot bazna postojanka s stalno vojaško posadko.

Med arheološkimi izkopavanji so na Lavričevem trgu odkrili velik stavbni kompleks, ki je nadaljevanje južnega krila delno raziskane tako imenovane atrijske hiše, osem odsekov kanalizacijskih kanalov ter nekdaj 12 metrov široko rimsko cesto. »V objektu je bilo dokumentiranih 23 prostorov ter monumentalni vhod z nadstreškom, ki je skozi južno krilo vodil na veliko, s stebri obdano notranje dvorišče. Glede na najdbe vojaškega značaja, velikost in obliko stavbe ter obcestno lego je bil to najverjetneje osrednji objekt znotraj Castre.
Poleg talne prezentacije temeljev objekta in rimske ceste so v štirih odprtinah in situ prikazani tudi najbolje ohranjeni zidovi objekta z monumentalnim vhodom in stebriščem. Arheologi so med drugim odkrili še keramično fino namizno posodje in amfore, okruške steklene posode oziroma kozarcev, skodelice in steklenice, več kot 3000 novcev ter številne bronaste in železne predmete, povezane z vojaško opremo in nošo,« je še med drugim izpostavila Patricija Bratina.

Elementi vipavske kulturne krajine

Avtorji prenove so v novo ureditev vključili značilnosti kulturne krajine. »Želeli smo vpeljati element zelenja. Nekaj dreves je na trgu sicer raslo že prej in nekatera smo morali zamenjati, toda po novem na trgu raste vinska trta, tako značilna za Vipavsko dolino, zasadili smo jo ob pergolah, ki jih bo poleti obrasla in dajala senco. Pergole – odločili smo se za tri – uokvirjajo trg in ga hkrati nekoliko zmanjšajo. Pod pergolami bodo klopi, zraven ene bo bronasta maketa, ki bo prikazovala kastro nekoč in danes, vse tri pa premorejo pršilnike, ki se ob določeni temperaturi zraka samodejno vklopijo in ustvarijo osvežilno meglo za tistega, ki si pod pergolo poišče senco,« je sogovornik navedel še eno zanimivost trga.

Pergole bo poleti obrasla vinska trta, pod njimi bodo klopi in osvežujoča megla iz pršilnikov. FOTO: Robert Potokar

To ni edini vodni element, prinašajo ga tudi trije vodnjaki, ki ponazarjajo izvir reke Hubelj; v eni fontani voda šumi, v drugi brizga v zrak, v tretji samo valovi, vse skupaj pa daje trgu še zvočno kuliso in predvsem v poletnih mesecih ustvarja prijetnejše ozračje. »Z vsem naštetim je trg na novo zaživel, poslej so večji tudi gostinski vrtovi, med projektom pa nam je uspelo prepričati naročnika še za poenotenje nadstreškov lokalov, ki so imeli vsak drugačnega, za kar je bil pripravljen nameniti dodatna sredstva,« dodaja Potokar in poudarja, da je projekt zgleden primer sodelovanja z odgovorno konservatorko Patricijo Bratina, ki se bo nadaljevalo še z ureditvijo okoliških ulic.

Trg je dostopen za gibalno ovirane, na njem se lahko orientirajo slepi in slabovidni, pri oblikovanju teh elementov so člani biroja Ravnikar Potokar sodelovali tudi z njihovimi predstavniki. Linije, ki laiku morda niso jasne, so namenjene slepim in slabovidnim, hkrati pa so vanje skrili odvodnjavanje. Na trgu manjka še nekaj že naročene urbane opreme, med drugim klopi, maketa in stojala za kolesa, v nadaljevanju pa bodo izvedli še prenovo preostalih ulic, za katere so rešitve zasnovali že v natečajni rešitvi.