V zadnjih treh mesecih je Zavod RS za varstvo narave zaradi odločitev glede Magnificovega koncerta v Tivoliju vzbudil veliko medijske pozornosti, a to je bila le ena od okoli 10.000 strokovnih mnenj in smernic, ki jih izdajo na leto. Poudarjajo, da so za naravo vse strokovne odločitve enako pomembne.

Za ljubljanski park Tivoli, zaradi katerega se je v zadnjem času dvigalo toliko prahu, pravijo, da vse bolj postaja zabaviščni park, celotnemu Krajinskemu parku Tivoli Rožnik in Šišenski hrib pa glede na stališča do varstva ter odnosa do naravne in kulturne dediščine napovedujejo še slabše čase.

»Dovolili si bomo uporabiti misel, da 'glave, ki so naredile problem, ne morejo najti tudi rešitve' in iščejo obvode, kar pa ne bo rešilo problema. Drugostopenjski organ je odločil, kot je. Zavod za varstvo narave vedno sledi svojemu namenu in predpisom, ki jo urejajo. Tako smo delovali tudi v tem primeru. Ugotavljamo pa, da kot družba še vedno klonimo pred znanim rekom 'kruha in iger' in se izgubljamo v birokratskih procedurah namesto v kakovostnih vsebinskih razpravah – v prid ohranjanju narave,« na zavodu komentirajo najnovejšo odločitev ministrstva za naravne vire in prostor. To se je nazadnje strinjalo tudi s predlogom, da ima Magnifico veliki koncert v Tivoliju. A se je glasbenik še pred odločitvijo ministrstva odločil, da bo v Stanežičah, in pri tem je ostalo.

Primerjava DM teka in načrtovanega koncerta Magnifica iz utemeljitve Zavoda RS za varstvo narave

Na zavodu še posebej izpostavljajo, da nobena od vlog do zdaj ni bila podobna načrtovanemu Magnificovem koncertu oziroma prireditvi Pridi nocoj v Tivoli – ne po obsegu ne po trajanju ali namembnosti. Vsako leto za območje Tivolija prejmejo približno 70 vlog, a so v zadnjih devetih letih oziroma od leta 2015, ko je bil Tivoli z Rožnikom in Šišenskim hribom razglašen za krajinski park, zavrnili le še dve. »V enem primeru je to prav tako bil večji koncert, v drugem pa zasebni dogodek,« so povedali na oddelku za stike z javnostmi.

Njihova odločitev vedno temelji na strokovni presoji vpliva dogodka na elemente naravovarstva in skladnosti z veljavnimi režimi varstva narave. Vlagatelji za izvedbo dogodkov v Tivoliju po njihovih besedah praviloma razumejo in sprejemajo naravovarstvene pogoje, navsezadnje je bil do letos park, kar zadeva naravovarstvo, dobro upravljan. Odgovor na vprašanje, zakaj se je mestna občina odločila to dobro prakso varovanja parka spremeniti z izločitvijo zavoda za varstvo narave pri strokovnih presojah, pa prepuščajo njej.

Za ohranjanje planeta v ravnotežju

Zakaj je bil Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib razglašen za naravno znamenitost že leta 1984 in leta 2015 še za krajinski park? V obeh primerih je to bil enak ukrep varstva naravovarstveno pomembnih območij, in sicer za zavarovanje. Novi akt je leta 2015 sprejet zaradi spremembe pravnih podlag, zastarelosti varstvenih režimov in ker stari odlok ni omogočal upravljanja zavarovanega območja, naštevajo.

Magnificov koncert in piknik bi pomenil okoli 30.000 m2 ograjenih površin na Sankališču ter več deset tisoč obiskovalcev (mnogi tudi zunaj ograde) najmanj 11 ur. Prostor bi bil še dolgo po prireditvi zaradi sanacije nedostopen. Foto Vid Svetina

Obakrat je zavod za varstvo narave pripravil strokovne podlage, Mestna občina Ljubljana (MOL) pa je sprejela akt o zavarovanju. Tudi koncerti DJ Umeka pred letom 2015 so zelenice Sankališča, denimo, večkrat spremenile v blatno polje, sanacija s komercialnimi travnimi mešanicami pa je degradirala vrstno pestrost območja, zato akt, sprejet leta 2015, vsebuje omejitve za prireditve, ki predstavljajo največjo grožnjo za park Tivoli.

»V krajinskem parku varujemo izjemne dele narave, kot sta prehodni barji Mali Rožnik in Mostec s številnimi zavarovanimi in ogroženimi rastlinskimi vrstami, klasično nahajališče rastlinske vrste evropske gomoljčice, kar pomeni, da je bila vrsta tu odkrita in opisana, ter tudi oblikovano naravno vrednoto park Tivoli in vse gozdne in travniške površine, ki povezujejo posamezne dele v celoto,« so še podrobneje pojasnili.

Sicer pa je Slovenija glede na ogroženost posameznih vrst in življenjskih okolij razdeljena na različna območja, v katerih veljajo ustrezni režimi za zavarovanje in ohranitev teh vrst in življenjskih prostorov – vse s ciljem ohraniti planet v sprejemljivem ravnotežju. V Sloveniji imamo zavarovane: 1 narodni park, 3 regijske parke, 46 krajinskih parkov, 1 strogi naravni rezervat, 56 naravnih rezervatov in 1164 naravnih spomenikov oziroma 13 odstotkov površine celotne države.

V Sloveniji imamo zavarovane: 1 narodni park (na fotografiji Triglavski), 3 regijske parke, 46 krajinskih parkov, 1 strogi naravni rezervat, 56 naravnih rezervatov in 1164 naravnih spomenikov oziroma 13 odstotkov površine celotne države. Foto Tina Horvat

»Dokler se ne zapiše v glavah odločevalcev, je treba znova in znova ponavljati, da razvoj družbe brez ohranjene narave preprosto ne obstaja. Siromašenje prostora z vrstami in ekosistemi ter obremenjevanje ekosistemov z odpadki spreminja naravne cikluse vrst in ekosistemov, kar prinaša hude posledice tako naravi kot človeku. Še posebej v tako površinsko majhni državi, kot je Slovenija, moramo biti posebej pozorni na ohranitev narave. Pokazatelj razumevanja tega, kje smo in kje imamo prioritete, pa je morda prav dogajanje z omenjenim dogodkom v Tivoliju,« so prepričani.

Gozdarji, biologi, krajinski arhitekti

Na zavodu, katerega poslanstvo je »ohranjena narava Slovenije«, je zaposlenih 91 ljudi, v različnih projektih pa sodeluje še okoli 40 zaposlenih. Med njimi je največ biologov, gozdarjev in krajinskih arhitektov, razkrivajo za Delo. Čeprav se je profesionalizacija varstva narave pri nas začela že po koncu druge svetovne vojne, je zavod šele pred dvema letoma slavil svojo 20. obletnico delovanja, ustanovljen je bil leta 2002 z zakonom o ohranjanju narave, ki jim tudi nalaga naloge. Zavod je tudi strokovni organ Slovenije za izvajanje mednarodne konvencije CITES, ki vzpostavlja mednarodna pravila trgovanja z več kot 36.000 prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami.

V uvodni predstavitvi na spletni strani zavoda pravijo, da si prizadevajo za kakovostno trajno sobivanje narave in človeka, razumno uporabo obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov, zaposleni pa da s svojim zgledom naravovarstveno poslanstvo opravljajo tudi zunaj službenega časa. Podrobneje se predstavijo kot neodvisen strokovni organ in eden najpomembnejših javnih zavodov, pred katerim je veliko nalog, povezanih z ohranjanjem svoje osnovne podlage za obstoj – ohranjanje narave.

Največji dosežki

V zadnjem letu dni so se največ ukvarjali s poplavno obnovo in umeščanjem obnovljivih virov energije v prostor, pri čemer si po besedah direktorja Tea Hrvoja Oršaniča želijo več vključenosti v sanacijska in vzdrževalna dela na vseh ravneh načrtovanja in izvedbe ter več razumevanja glede dolžnosti ohranjanja prioritetnih habitatnih tipov in do narave prijaznih rešitev.

Med večjimi prireditvami v Tivoliju je tudi tradicionalni Taborniški Feštival. Foto Blaž Samec

Kot družba smo na področju naravovarstva v preteklosti naredili veliko napak, poudarjajo, predvsem s potenciranim materializmom, posledice tega pa se že kažejo. Oršanič kot največjo težavo izpostavlja nerazumevanje pomena ohranjanja narave, vsiljevanje populističnih rešitev in nepripravljenost žrtvovati karkoli za obče dobro.

Opazne so tudi že posledice podnebnih sprememb tako v gozdovih in vodah kot zraku, zaznavati je pojav vedno novih invazivnih tujerodnih vrst. »Toda ljudje smo bili pravočasno opozorjeni na prihajajoče posledice, a se opozorilom nismo kaj dosti prilagodili, zaradi podnebnih sprememb pa je treba zavarovano toliko bolj spoštovati in v prostor posegati še bolj previdno,« še dodajajo.