Pipenbaherjev most tudi v Strunjanu, a kdaj, ne vedo niti na Darsu

Tudi v piranski občini bodo verjetno dobili viadukt, ki ga je zasnoval inženir Marjan Pipenbaher. Kdaj se bo to zgodilo, niso vedeli povedati niti predstavniki Darsa in projektnega biroja PNZ, ki so piranskim svetnikom predstavili četrto optimizacijo sicer zamrznjenega projekta hitre ceste Jagodje–Lucija. Piranski župan Andrej Korenika se je odločil, da bi projekt odmrznili, svetniki bodo o tem še odločali, zdaj so se le seznanili z izboljšavami projekta.

Predlagane Ceste Obala Foto Gm

Z dograditvijo nekaj kilometrov ceste med Jagodjem in Lucijo bi uresničili polstoletno prizadevanje za primernejšo prometno povezavo v slovenski Istri. Odločitev o izdelavi državnega lokacijskega načrta za cesto Jagodje–Lucija je bila sprejeta leta 2001, državni lokacijski načrt leta 2008. Do leta 2017 je Dars odkupil 97 odstotkov vseh zemljišč in objektov na trasi. Večino objektov so že porušili.

Toda istega leta so se štiri istrske občine na pobudo piranske dogovorile, da bi projekt upočasnili oziroma zamrznili do začetka gradnje glavne tranzitne avtoceste med Koprom in Dragonjo. Tako so se odločili zaradi utemeljene bojazni, da bi novi lucijski cestni odsek toliko izboljšal prevoznost, da bi se nanj preusmeril večji del tranzitnega prometa proti hrvaški Istri. To pa bi v toplejši polovici leta povzročilo še večje zastoje v Luciji, kjer bi se obalna hitra cesta končala.

Pričakovali so, da bo po zamrznitvi v Luciji država pohitela z gradnjo avtoceste med Koprom in Dragonjo. Odločitev za izdelavo DPN za to avtocesto je bila sprejeta leta 2004, 21 let pozneje pa še ni znano niti, kdaj bi vlada lahko sprejela uredbo o prostorskem načrtu, kaj šele, kdaj bo cesta dograjena. Zaradi vse pogostejših zastojev na cestah v slovenski Istri je piranski župan predlagal odmrznitev projekta do Lucije, saj je prepričan, da bi to v prihodnjih letih izboljšalo prometno povezanost najbolj turistične občine.

Investitorju Darsu stališče piranske občine ustreza, saj je za omenjeno hitro cesto namenil že 25 milijonov evrov. Zdi se, da bi v nekaj letih lahko dobili gradbeno dovoljenje in bi cesto lahko začeli graditi prej kot avtocesto Koper–Dragonja, ki po Darsovih načrtih pride na vrsto šele nekje po letu 2030. A pri tem se poraja vprašanje, ali ne bosta dosedanje Darsovo vlaganje v odsek hitre ceste do Lucije in njegovo vnovično oživljanje za odgovorne dodaten izgovor za počasnost pri uresničevanju dolgo obljubljane tranzitne ceste med Koprom in Dragonjo.

Viadukt nad Strunjanom

Biro PNZ je v zadnjih dveh letih izdelal štiri optimizacije starega projekta, zato da bi omilil prvotno načrtovan precej grob poseg v naselje Lucija. Spremenili so potek štiripasovne ceste tako, da se na poti od Jagodja takoj po izhodu iz predora Lucan nad Lucijo odcepi priključek proti Portorožu. Ta priključek zapelje v še en predor, se vrne nad Strunjan, od koder cesta z velikim ločnim viaduktom nad strunjanskimi ovinki pripelje do novega krožišča pred Valeto. Viadukt je zasnoval inženir Marjan Pipenbaher, avtor viaduktov Črni Kal in Pelješki most.

Pipenbaherjev viadukt nad Strunjanom Foto Pnz

Dvopasovno cesto v lucijski obrtni coni bi v dolžini 240 metrov vkopali v zemljo, s čimer ne bi prekinili Liminjanske ceste, ohranili pa bi tudi del zelenih površin v Luciji, ki bi jih po starih načrtih zasedla cesta. Pri obeh teniških igriščih (nedaleč od lucijske šole in vrtca) bi namesto obstoječega nerodnega križišča zgradili krožišče, iz katerega je predvidena širša cesta proti Vinjolam. Pri Cipresi bi zgradili še eno krožišče in pod Sečo, pri nevarnem priključku za Korte, še eno. Odpravili bi črno točko, zgradili del nove kolesarske poti in pločnike, cesto pa usmerili mimo krajinskega parka Sečoveljske soline in Sečovlje do mejnega prehoda s Hrvaško. Seveda bi za tak projekt morali pridobiti novo okoljevarstveno dovoljenje.

Čeprav je direktor ljubljanskega biroja PNZ Andrej Jan piranskim svetnikom zatrdil, da tako zasnovana cesta ne bo »vabila« tranzitnega prometa, se zdi logično, da se bo del tranzita do dokončanja avtoceste Koper–Dragonja dodatno usmeril skozi Lucijo in prometno dodatno obremenil naselje.

Tu je videti prihod nove ceste v lucijsko obrtno cono in njen vkop pod Liminjansko cesto ter v zgornjem delu novo krožišče pri dveh lucijskih teniških igriščih. Foto PNZ Ljubljana

Piranski župan Andrej Korenika je izrazil pričakovanje, da bo Dars tudi ta del hitre ceste izvzel iz cestninjenja, podobno kot predor Markovec. Tudi on meni, da izboljšani projekt ceste do Lucije ne bo privabljal tranzitnega prometa, temveč bo bistveno izboljšal prometne razmere v kraju. Hkrati bi novi cestni priključek omogočil ukinitev dela sedanje regionalne ceste, ki deli Lucijo na dva dela. Tako bi lahko povezali zdaj ločena dela mesta in namesto ceste uredili park, pod katerim bi bila garažna hiša.

Vsaj sedem milijonov vozil

Po podatkih štetja prometa se je leta 2023 od Kopra proti Šmarjam na dan peljalo v povprečju 18.290 vozil, do mejnega prehoda Dragonja pa 13.000. Po drugem kraku od Kopra do Izole je na dan peljalo v povprečju 31.000 vozil, od Lucije do mejnega prehoda Sečovlje pa 12.000. Seveda je ob konicah, koncu tedna, praznikih, lepem vremenu in v glavni turistični sezoni to število najmanj podvojeno, včasih tudi potrojeno. Tako se po obeh cestah proti bližnjima mejnima prehodoma s Hrvaško Sečovlje in Dragonja na dan pelje v povprečju od 24.000 do 25.000 vozil, po hrvaških podatkih pa jih je čez tri istrske mejne prehode na Hrvaško leta 2023 pripeljalo sedem milijonov.

Koprski župan Aleš Bržan pravi, da je pred kratkim povabil infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek, poslance in župane na sestanek, da se pomenijo o tem problemu. Povedal je tudi, da je po novih predlogih predviden daljši vkop ceste pod zemljo na območju Vanganelske doline, dolg morda celo dva kilometra ali več, s čimer bi ustregel bližnjim prebivalcem ob načrtovani trasi. Dodal je tudi, da bodo na sestanku ponovno zahtevali razvinjetenje obalne hitre ceste, ki je edina medmestna cesta.

Z ministrstva za naravne vire in prostor pa so glede DPN Koper–Dragonja odgovorili, da je ta po 21 letih v fazi priprave predloga, torej v drugi polovici priprave DPN: »Obravnave in sprejetja uredbe o DPN na vladi trenutno ni mogoče z gotovostjo napovedati, saj ministrstvo za naravne vire in prostor še ni prejelo novelirane časovnice od pobudnika, to je ministrstva za infrastrukturo.«