Nabava ima ključno vlogo pri finančni trdnosti podjetja

»Nabava ima ključno vlogo pri finančni trdnosti podjetja, saj neposredno vpliva na stroške, denarni tok in obratni kapital. Njena uspešnost določa, kako učinkovito podjetje upravlja svoje dobavne verige, zaloge in plačilne obveznosti, kar vpliva na likvidnost in dobičkonosnost,« pravi Srečko Bukovec, predsednik Združenja nabavnikov Slovenije.

Kaj so poslanstvo in cilji Združenja nabavnikov Slovenije?

Združenje, ki trenutno povezuje več kot 400 članov iz zasebnega in javnega sektorja, je bilo ustanovljeno leta 2003 in je neprofitna, nepolitična, neodvisna nacionalna organizacija, ki si prizadeva razvijati nabavno skupnost in skrbeti za njeno sodelovanje z drugimi ključnimi procesi v podjetjih, predvsem s financami, proizvodnjo, IT in vodstvom. Združenje je stičišče za izmenjavo znanj, idej in najboljših praks za potrebe nabavnih strokovnjakov in zaposlenih v nabavnem delu preskrbnih verig v Sloveniji.

Kot nacionalno združenje omogoča mreženje vodstva in drugih zaposlenih v nabavi v skrbi za upravljanje in optimiziranje stroškov v njihovih delovnih okoljih, posledično rast učinkovitosti, konkurenčnosti in finančne trdnosti podjetij ter zagotavlja možnosti za promocijo nabavnega poklica in širitev poklicnih spretnosti in znanj.

Če so roki plačevanja dolgi, se podjetje lahko tudi ustavi

Naš cilj je vzpostaviti strateško sodelovanje z najvišjim vodstvom podjetij, spodbuditi izobraževanje s strokovnjaki in praktiki z nabavnega področja, ki povečujejo dodano vrednost za naša podjetja, integrirati nabavno strategijo v poslovno strategijo podjetja kot celote, spodbujati skupne nabave in upravljanje nabavne funkcije s poudarkom na povečevanju učinkovitosti in preglednosti poslovanja, vizija pa, da mora nabava postati strateška funkcija v vsakem slovenskem podjetju, v okviru katere nabavniki s strokovnim in etičnim delovanjem ključno pripomorejo k uspešnosti poslovanja podjetja in njegovemu razvoju. Z ustvarjanjem dodane vrednosti, izboljšavami in nižjimi stroški nabava neposredno vpliva na rezultat in ugled podjetja ali javnega sektorja, v okviru katerega deluje.

Poseben poudarek dajemo etični dimenziji nabave, pri čemer smo etični kodeks ZNS oblikovali s ciljem, da nabavniki izkažemo svojo integriteto, upoštevamo etiko pri svojih dejanjih, smo zaupanja in spoštovanja vredne osebe in predstavniki podjetij ter da s spoštovanjem poštene konkurence izvajamo nabavo učinkovito na pošten in razumen način brez vpletanja osebnih interesov.

Z izračunavanjem in objavljanjem indeksa PMI (Purchasing Managers' Index) omogočamo podjetjem najhitrejši, mesečni indikator gospodarskih trendov v predelovalni industriji.

ZNS je član IFPSM (International Federation of Procurement and Supply Management), mednarodne zveze nacionalnih nabavnih združenj, ki povezuje več kot 250.000 nabavnikov iz 48 držav sveta in ki smo mu v obdobju 2020–2023 tudi predsedovali.

Ponosni smo, da je naš častni član dr. Peter Kraljič, ki je z objavo tako imenovane Kraljičeve matrike v odmevni Harward Business Review postavil temelje sodobne nabave in pokazal, kako je mogoče učinkovito zniževati nabavne stroške in optimizirati dobiček z uporabo metod nabavnega menedžmenta.

Kako nabavniki in verjetno tudi prodajniki gledate na uspeh podjetja?

Nabavniki ali nabavni menedžerji, ki so v podjetjih odgovorni za zagotavljanje virov za poslovanje, ocenjujejo uspeh podjetja predvsem z vidika zanesljivosti, kakovosti in stroškov oskrbe. Njihov pogled je nekoliko drugačen od tistega, ki ga imajo lastniki, investitorji ali prodajniki. Ključni vidiki, ki jih nabavniki upoštevajo, so namreč zanesljivost dobave, kakovost izdelkov/storitev, konkurenčne cene in skupni stroški, finančna stabilnost podjetja, trajnost in družbena odgovornost, tehnična in operativna podpora, inovativnost in prilagodljivost.

Ne privolimo več v nerealne zahteve naročnikov

Predvsem konkurenčne cene, plačilni roki, dinamika in zanesljivost dobav ter finančna stabilnost dobaviteljev so elementi, ki lahko močno vplivajo na finančno trdnost podjetja. Sodelovanje, informiranje odgovornih za finance v podjetju o tveganjih na nabavnih trgih (in obratno!) sta ključnega pomena za uravnavanje njegove likvidnosti, upravljanje zalog za vplivanje na višino potrebnega obratnega kapitala, ob večji uporabi finančnih instrumentov za ščitenje volatilnosti nabavnih cen ter za izpostavljenost finančnim tveganjem.

ZNS ste strokovni partner 18. poslovno-finančnega sejma, katerega nosilna tema bo obratni kapital. Kje se nabavniki vidite na področju obratnega kapitala?

Nabava ima ključno vlogo pri finančni trdnosti podjetja, saj neposredno vpliva na stroške, denarni tok in obratni kapital. Njena uspešnost določa, kako učinkovito podjetje upravlja svoje dobavne verige, zaloge in plačilne obveznosti, kar vpliva na likvidnost in dobičkonosnost.

Stroški dobaviteljev blaga in storitev, ki jih za svoje delovanje potrebuje podjetje, predstavljajo od 50 do več kot 80 odstotkov stroškov glede na prihodke; v povprečju med panogami delež nabavne vrednosti v celotnih stroških prodanega blaga in storitev znaša več kot 55 odstotkov. Če k temu dodamo še druge stroške, ki imajo pomembno nabavno komponento, se njen delež poveča na vrtoglavih 68 odstotkov. V razmerah tendence padanja operativnih marž podjetij je učinkovito obvladovanje nabavnega procesa in višine nabavnih stroškov ključni vzvod za zagotavljanje uspešnega poslovanja.

Z učinkovitim pogajanjem in izbiro dobaviteljev lahko nabava zmanjša nabavne stroške, kar poveča bruto dobiček podjetja; ustrezni plačilni roki in dogovori z dobavitelji, predvsem pa ustrezno razmerje med nabavnimi in prodajnimi plačilnimi roki lahko močno izboljšajo denarni tok. Obveznosti do dobaviteljev so vir financiranja podjetja, in če ta vir ne pokrije terjatev in zalog, se mora podjetje za namene tekočega poslovanja zadolževati. Pomembno je, da nabavnik prispeva k dobičku podjetja, prav pa je, da s tem ne slabi njegove finančne zanesljivosti.

Dobra nabavna strategija zmanjšuje tveganje odvisnosti in sodelovanja s predragimi ali nestabilnimi dobavitelji ter tako zmanjšuje finančna tveganja; z optimizacijo zalog nabava lahko zmanjšuje obseg potrebnega obratnega kapitala in z zmanjšanjem stroškov skladiščenja izboljša kapitalsko učinkovitost. Z zagotavljanjem kakovostnih materialov in storitev po ugodnih cenah – vsaj tako ugodnih ali boljših, kot jih dosega nabava konkurenčnega podjetja (!) – nabava pripomore k boljši cenovni politiki in konkurenčnosti podjetja ter omogoča večanje tržnega deleža.

Dobro vodena nabava neposredno vpliva na stroške, denarni tok in likvidnost podjetja, kar izboljšuje finančno trdnost. S skrbnim upravljanjem zalog, dobavnih pogojev in plačilnih rokov lahko podjetje optimizira obratni kapital in zagotovi dolgoročno stabilnost.

Uporaba finančnih instrumentov za zaščito pred spremembami cen (kot so terminske pogodbe, opcije, hedging itd.) lahko bistveno vpliva na finančni položaj podjetja, saj pomaga zmanjšati negotovost in stabilizirati stroške nabave. Stabilnejši vhodni stroški pomenijo, da podjetje lažje oblikuje prodajne cene, ne da bi bilo izpostavljeno nenadnim tržnim šokom, manj nihanja pri nabavnih cenah pomeni manjšo potrebo po spreminjanju cen končnih izdelkov, kar zagotavlja stabilnejši položaj na trgu in stabilnejše odnose s kupci.

Zakaj je smiselno, da se nabavniki oziroma komercialisti udeležijo 18. PFS?

Udeležba nabavnikov na tem sejmu je smiselna, saj jim s širšim razumevanjem posledic njihovega delovanja omogoča izboljšanje nabavnih strategij, finančno optimizacijo in mreženje z dobavitelji ter finančnimi strokovnjaki. Spoznajo tudi vlogo, ki jo imajo nabavniki pri zadolževanju oziroma financiranju podjetja. Poslovne funkcije v podjetjih so namreč tesno prepletene ter soodvisne in vplivajo ena na drugo, kar nujno zahteva sodelovanje. Finančniki morajo razumeti naše delo v podjetju, ampak tudi nabavniki moramo poznati finančne posledice svojega delovanja, predvsem možnosti uporabe finančnih nabavnih pogojev (cassasconti itd.) za izboljšanje finančnega položaja podjetja.

Nabavniki se na PFS lahko srečajo s strokovnjaki s področja hedginga, finančnih instrumentov in upravljanja tveganj, kar pomaga pri stabilizaciji nabavnih stroškov, sočasno imajo tudi možnost spoznavanja novih modelov financiranja nabave (lizing, faktoring, financiranje dobaviteljev), vse v luči obvladovanja motenj v dobavni verigi (geopolitična tveganja, pomanjkanje surovin, nenadne spremembe trgovinskih pogojev ...).

Kakšna bo po vašem vloga nabavnikov v prihodnosti?

Vloga nabavnikov se hitro spreminja zaradi tehnološkega napredka, globalizacije, trajnostnih zahtev in geopolitičnih tveganj. Namesto zgolj operativne funkcije (naročanje materialov po najnižji ceni) se premikajo v strateško vlogo, kjer morajo obvladovati dobavne verige, analitiko podatkov in trajnostne prakse. V vodilnih podjetjih že imajo ključne vloge pri strateškem upravljanju dobavne verige, pri uvajanju in uporabi digitalnih tehnologij (umetna inteligenca, blockchain, avtomatizacije in podatkovne analitike), trajnostni in etični nabavi (z upoštevanjem standardov ESG so nabavniki odgovorni za zmanjšanje ogljičnega odtisa), pri obvladovanju tveganj in finančni optimizaciji (poleg stroškovne učinkovitosti so odgovorni za ravnotežje med ceno, kakovostjo in vrednostjo za podjetje).

Tradicionalne nabavne veščine (pogajanja, iskanje dobaviteljev) niso več dovolj. Potrebne so veščine sklepanja strateških partnerstev, razvojnega in inovativnega sodelovanja z dobavitelji. Nabavniki bodo morali obvladati podatkovno analitiko, standarde ESG, tehnološke rešitve in krizno upravljanje, biti sposobni prepoznati tveganja in pravočasno oblikovati spremembe nabavnih strategij in politik.

Ključni pa sta v volatilnem svetu sprememb sposobnost sodelovanja nabave z vsemi deležniki tako znotraj podjetja kot z dobavitelji in osredotočenost na plačilno sposobnost podjetja.

Nabavniki prihodnosti torej ne bodo več zgolj pogajalci o cenah, ampak bodo morali delovati kot strateški svetovalci in inovatorji. Njihov uspeh bo odvisen od sposobnosti prilagajanja digitalnim rešitvam, trajnostnim zahtevam in obvladovanja tveganj, tudi finančnih.